Svet po kovidu

UVOD (napisala Karin Rižner)

Napovedala sem že, da bom v obdobju do naslednje zdravstvene krize, ki jo vsekakor pričakujem, objavila tudi prispevke drugih avtorjev s področij, ki so za trenutno dogajanje v svetu bolj pomembna, se pa nanje ne spoznam dovolj, da bi o tem lahko pisala. In zdaj je napočil trenutek, ko lahko objavim prvi tak blog.

Z veseljem vam predstavljam svojega brata Tomaža, ki mi je že med kovidom pomagal pri razmišljanju in razumevanju zapletenega sveta, pa tudi pri urejanju mojega bloga. Po izobrazbi je pravnik in ekonomist in tako morda lahko nekoliko lažje in nekoliko drugače razume ozadje družbenega dogajanja. Tako kot sem se jaz ob prvih “lockdownih” posvetila zdravstvenemu ozadju kovida, je on začel preučevati ekonomsko ozadje in ga spremlja od takrat naprej. Prosila sem ga, naj napiše nekaj člankov o ekonomskem in širšem družbenem ozadju kovidne zgodbe. Pa je napisal prvega za uvod v zgodbo…

SVET PO KOVIDU

Avtor: Tomaž Rižner

apples-3729695_1280

Nekaj gnilega je v deželi Danski…

Kovid kot simptom

Kovid je bil izključno simptom, ki nam je odprl oči, kakšen je svet v resnici. Kar smo verjeli, je bila le zgodba, ki so nam jo uspešno servirali in nadgrajevali že kakšnih trideset let. Kar spomnite se na enajsti september, bostonski maraton, obe zalivski vojni, Afganistan in tako naprej. Če se ozremo nazaj, je bila rdeča nit dogajanja ves čas enaka.

In kakšen je svet v resnici? Velik del svetovnega gospodarstva je popolnoma kriminalen. Vlade in njihove institucije so popolnoma skorumpirane in izključno v službi velikih korporacij. Svetu vlada kartel finančnih in informacijskih velekorporacij. Nikakršne konkurence ni več v nobeni pomembni gospodarski panogi. Celotno posredovanje informacij je popolnoma zmanipulirano v ekonomskem interesu nekoga. Takšen je svet v resnici. Takšen je bil že pred kovidom in takšen bo tudi ostal. Drugačen bo samo v tolikšni meri, kolikor bomo ljudje s svojim razmišljanjem in ravnanjem izsilili korekcije in prilagoditve.

Iz manipulacije nihče ne more uiti, niti najpametnejši ljudje na svetu ne. Kako bi se ji potem lahko izognil jaz? Na primer: kar sem (skrajno ponosen nase) dojel danes, so vrhunski strokovnjaki nasprotne strani, ki nas manipulira, predvideli že davno prej, že razvili protiukrep ali protiorožje za to in učinkovitost protiukrepa tudi že testirali.

Naslednja velika stvar

Kaj torej lahko pričakujemo v prihodnje? Kovid je bil dober test, kaj vladajočim elitam še manjka do uvedbe popolnega totalitarizma, ki bo kapitalu omogočil, da iz ljudi iztisne še zadnje atome virov dobička.

Kaj je med kovidom dobro delovalo:

  • množična manipulacija ljudi s strahom in obljubami čudežnih rešitev;
  • plačevanje obljubljenih čudežev z denarjem zmanipuliranih ljudi;
  • sistematično vnašanje zmede v razmišljanje ljudi;
  • učinkovito cenzuriranje (sicer očitne) resnice;
  • nepomembnost dejanske resničnosti in ustvarjanje namišljene (virtualne) zgodbe;
  • uvedba poslovnega modela Billa Gatesa v zdravstvo: uničenje konkurence s prodajo nezadostno razvitega prototipa in nato ustvarjanje monopolnih dobičkov (ta goljufija je bila glavna inovacija Billa Gatesa na trgu informacijske tehnologije, s katero je obogatel);
  • binarna delitev ljudi (neopredeljenih ni, lahko si za ali proti, oz. kdor ni za, je proti) s spodbujanjem čustvenega zagovarjanja svojega stališča in sovraštva s slogani namesto z argumenti.

Kaj je pri kovidu še manjkalo:

  • manjkala je množična tehnologija sledenja gibanja ljudi: z izjemo Kitajske nas oblast ni mogla zares nadzorovati, ampak je bila pri ukrepih še vedno odvisna od poslušnosti ljudi;
  • manjkala je pravna podlaga za omejevalne ukrepe: vsi ukrepi so bili nezakoniti ali protiustavni ali oboje;
  • manjkala je tehnologija ekonomskega podrejanja: dejansko je kljub omejitvam lahko svet vzporedno funkcioniral kot neke vrste siva ekonomija.

Vse tri pomanjkljivosti scenaristi svetovne elite pospešeno odpravljajo:

  1. Popolna kontrola gibanja ljudi bo uvedena enotno za ves svet s strani Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je prevzela tehnologijo aplikacije s QR kodo, ki jo je med kovidom uspešno testirala EU in že »podarila« tehnologijo Svetovni zdravstveni organizaciji za uporabo v svetovnem merilu.
  2. Svetovna zdravstvena organizacija tudi pospešeno sprejema spremembe mednarodne zakonodaje (mednarodni zdravstveni pravilnik in novi »pandemični sporazum«), ki bodo zanesljivo sprejete, ker je celotna organizacija popolnoma pod kontrolo vodilne elite. Novi predpisi bodo omogočili, da bodo ukrepi, ki so bili nezakonito uporabljeni pri kovidu, postali zakoniti.
  3. Mednarodne finančne organizacije in centralne banke pospešeno pripravljajo uvedbo digitalne valute, ki bo omogočila popolno podrejanje ljudi tudi na ekonomskem področju. Evropska unija je prav prejšnji teden sprejela standarde za uvedbo elektronske denarnice, ki je eden od pogojev za uvedbo in povezavo z drugimi aplikacijami, na primer zdravstvenimi iz prve točke.

Ko bodo te stvari urejene, lahko pričakujemo naslednjo veliko trenutno stvar, ki bo prav mogoče spet namišljena pandemija. Pred tem bo verjetno več malih trenutnih stvari za pripravo, učenje, testiranje in popravke tehnologije: podnebna kriza, novi holokavst (tokrat s strani arabskih teroristov) in podobno.

Kaj pa mi?

Zaenkrat ne kaže, da bi se ljudje lahko zoperstavili spremembam. Sicer smo pri kovidu ugotovili, da nas preko deset odstotkov ljudi še uporablja možgane in zdravo pamet in da isti ljudje še vedno želimo živeti v relativni svobodi. Med kovidom smo se lepo identificirali in se našli. Nismo pa se dovolj dobro organizirali, da bi zares imeli kak učinek na dogajanje, ki ga pripravlja elita.

Stanje v našem taboru je najlepše opisal ameriški dramatik in bloger CJ Hopkins (ki ga toplo priporočam v branje vsem, ki se trudijo razumeti trenutne razmere v svetu). Nekako takole ga lahko povzamem: Trenutno smo vsi borci za svobodo tako skoncentrirani na posamična drevesa, da ne vidimo gozda. Naši nasprotniki ne samo dobro vidijo gozd, so celo lastniki gozda in vsega v njem. In trenutno okrog njega postavljajo ogrado z bodečo žico. Mi pa skačemo od drevesa do drevesa, od ene distrakcije do druge. Kar delamo, je le samoidentificiranje dizidentov, da bodo lažje vedeli, kje postaviti ogrado in kdaj lahko nad nas pošljejo jurišne oddelke.

State of the UK's Woods and Trees - Woodland Trust

Ne morem se znebiti občutka, da bomo morali pri svojem delovanju nekaj močno spremeniti, če bomo hoteli imeti kak učinek. Žal ne vem kako! Seveda bom iskal način, ki nedvomno obstaja, o tem sem prepričan. Mislim celo, da teoretično vem, v kateri smeri lahko pričakujemo uspešno spremembo. To je nekaj, čemur po angleško rečejo paradigm shift, nek povsem drugačen način razmišljanja na povsem novih podlagah in konceptih. Ampak tega se jasno ne moreš kar spomniti, ker si to pač želiš. Zato bom za začetek napisal nekaj razmišljanj na tem blogu. Morda bo to kdo prebral in imel na tej podlagi kakšno zamisel, ki bo korak v pravi smeri. In nekoč bo nekaj sprožilo preobrat. To je lahko ideja, ki se bo prijela, lahko je tehnološka inovacija, lahko je nova uporaba obstoječe tehnološke inovacije. Vsekakor še ne vemo, kaj bo. Vendar je pomembno, da vseeno iščemo. Če ne bomo iskali, ne bomo nikoli našli!

Kako smo postali gensko spremenjeni organizmi

Kovidna zgodba nas še kar naprej spremlja. Kakorkoli se poskušam izogniti tematiki kovida (ki je za večino ljudi razumljivo povsem nezanimiva), mi to nikakor ne uspe. Razlog je v tem, da skoraj vsak mesec pride na dan kakšno novo škandalozno odkritje v zvezi z genskimi preparati, ki jim pravijo mRNK “cepiva”. Moje bralce želim najprej spomniti, da sem davnega 27.4.2020 napisala blog, v katerem sem razložila, zakaj menim, da cepiv proti kovidu ne bo oziroma če bodo, bodo nevarna ali pa bodo »čisti nateg«. Ko zdaj gledam nazaj, ugotavljam, da se je istočasno zgodilo vse troje, kar sem napovedala – cepiva resnično ni bilo (ker je uporaba mRNK in vektorskih preparatov v resnici genska terapija in ne cepljenje), po drugi strani pa so nas proizvajalci genskih preparatov prevarali na celi črti. Pod krinko cepiv so nam prodali izjemno nevaren in popolnoma neuporaben izdelek (neuporaben za deklariran namen seveda). Po vseh škandalih do sedaj, ki so se o teh preparatih razkrili v zadnjih treh letih, se je zgodil še eden in ta je do sedaj verjetno najhujši. Poglejmo zakaj.

Škandalozno odkritje

V aprilu letošnjega leta je raziskovalna skupina ameriškega znanstvenika Kevina McKernana slučajno odkrila, da so vse testirane viale (stekleničke oziroma ampule) mRNK preparatov kontaminirane z bakterijsko plazmidno DNK. Testirali so Pfizerjeve in Modernine viale. Odkritje je McKernana šokiralo, zato je teste ponovil. Odkril je, da je v vialah tudi za 70x in več prekoračena zakonsko dovoljena količina tuje DNK. Svoja odkritja je objavil na spletu v članku, da bi lahko tudi drugi laboratoriji ponovili testiranja. Po svetu se je preverjanja lotilo več neodvisnih laboratorijev in vsi so ugotovili isto. Med temi znanstveniki je bil tudi ameriški strokovnjak za genomiko raka dr. Phillip Buckhaults, ki se je lotil testiranja vial, ki jih je shranil njegov znanec zdravnik, ki je “cepil” svoje paciente. Na njegovo veliko ogorčenje so čisto vse viale vsebovale plazmidno DNK in to v nepredstavljivih količinah (v nano- do mikrogramih!). Septembra 2023 je za alarmantno novico končno izvedela tudi splošna javnost, sredi septembra je dr. Buckhaults o svojih odkritjih pričal tudi pred ameriškim senatom. In resnica je začela lesti izpod preproge.

Zakaj je ta novica tako šokantna?

Leta 2014 je znanstveno skupnost pretresla raziskava raziskovalne skupine dr. Therese Deisher, ki je pokazala, da se v človeški genom brez problema vgrajujejo delčki prostih molekul DNK. Raziskave za genske terapije so razkrile tudi, da „primitivne“ celice (npr. zarodkove, matične celice, celice placente, semenčice) praktično v 100% spontano prevzamejo v svoje kromosome dele tuje DNK. Največji problem je to v obdobju, ko je “primitivnih” celic največ (nosečnost, otroštvo). Če vbrizgamo v telo delčke človeške DNK, se bodo vgradili v gene primitivnih celic. Ta vgradnja novih informacij v genomu sproži še dodatno spreminjanje kromosomov! Če so DNK človeškega izvora, je ta pojav povsem običajen, a vgrajujejo se lahko tudi, če so virusnega ali bakterijskega izvora. Iz tega razloga so nečistoče te vrste tudi zakonsko regulirane.

A naša zgodba postaja še bolj zastrašujoča. Takoj za omenjenim škandalom je prišlo na dan, da “cepiva”, uporabljena v kliničnih preskušanjih, niso bila enaka tistim, ki so jih potem uporabljali za “cepljenje” ljudi. Medtem ko je bila mRNK, uporabljena v kliničnih preskušanjih, proizvedena po razmeroma “čistem” postopku z uporabo metode PCR, so pri množični proizvodnji DNK, iz katere so prepisali mRNK za “cepiva”, uporabili plazmide v bakterijah E. coli. V vialah, ki so jih uporabljali za “cepljenje” prebivalstva, je zato ostala daleč prevelika količina plazmidnih DNK iz proizvodnega postopka. Če ponovim, proizvajalci so v kliničnih študijah preskušali en izdelek (in z njim pripravili dokumentacijo za pridobitev dovoljenj za uporabo v sili), prodajali pa so čisto drugega!

Zgodbe pa na žalost niti tukaj še ni konec. Ko so raziskovalne skupine aferi prišle na sled, so seveda nadaljevale z raziskovanjem in razkrile dodatna pretresljiva dejstva. Sekvenciranje plazmidnih DNK iz uporabljenih Pfizerjevih vial je razkrilo, da vsebujejo dele rakotvornega virusa SV40 in sicer promotorske (ojačevalske) gene. Ti niso bili prisotni v vzorcih, ki so jih uporabili za klinično preskušanje in niso bili prijavljeni državnim agencijam, ki podeljujejo dovoljenja za uporabo. Virus SV40 ima dolgo temno zgodovino že iz časov, ko so razvijali cepivo proti otroški paralizi. Bil je krivec za največjo afero v zgodovini razvoja cepiv, saj je kontaminiral prve milijone odmerkov cepiva proti otroški paralizi. To je opičji virus, ki je “preskočil” na človeško populacijo prav s tem cepivom. Ocenjujejo, da je bilo s kontaminiranim cepivom v 50. in 60. letih 20. stoletja cepljenih 98 milijonov Američanov, preden so odkrili, da je cepivo okuženo z virusom SV40. Prisotnost SV40 sedaj ugotavljajo na splošno v človeški populaciji, očitno virus kroži. Na žalost so ugotovili tudi, da je virus onkogen in lahko povzroči vse mogoče oblike raka tudi pri ljudeh, ki niso nikoli prejeli okuženega cepiva, ampak so ga prejeli njihovi starši.

In kaj delajo promotorski geni rakotvornega virusa SV40 v Pfizerjevih vialah, ki so jih vbrizgavali v stotine milijonov prebivalcev? Promotorski gen virusa SV40, ki je prisoten v plazmidu, se v genski terapiji dejansko uporablja za omogočanje vstopa molekule DNK v jedro. Ker je plazmidna DNK skupaj z mRNK v vialah inkapsulirana v lipidnih nanodelcih, lahko prečka celično membrano v celico (če ne bi, “cepivo” ne bi delovalo), od koder lahko pride tudi v jedro. V jedru pa lahko pride do vgraditve v človeške kromosome. Se še sprašujete, zakaj sem za blog uporabila tak naslov? Na koncu se je izkazalo, da “cepljenje” proti kovidu z mRNK “cepivi” res ni bilo nikakršno cepljenje, ampak genska terapija in vsi »cepljeni« so lahko postali gensko spremenjeni organizmi.

Mimogrede: od uvedbe “cepljenja” proti kovidu je vedno več poročil o t.i. turbo raku (hitro potekajočem) in povečanih stopnjah raka v razvitih državah z visoko precepljenostjo. Je to slučaj?

Tudi če se plazmidne DNK pri nekaterih posameznikih ne uspejo vgraditi v kromosome, lahko povzročajo hudo škodo na zdravju prejemnikov že samo s tem, ker lahko za nepredvidljiva in daljša časovna obdobja tvorijo mRNK za tvorbo toksične bodičaste beljakovine in drugih potencialno škodljivih beljakovin.

Kaj pravijo neodvisni strokovnjaki?

Za tiste, ki želijo resnično razumeti implikacije, zakaj strokovnjaki menijo, da so ta odkritja najhujša do sedaj, je TriglavMedia objavil odlično predavanje nemško-tajskega znanstvenika dr. Sucharita Bhakdija, kjer na zelo preprost način razloži, kaj se zgodi, če vbrizgavamo v telo tuj genetski material v obliki DNK.

Neodvisni strokovnjaki po svetu so predvsem zgroženi in posamezno ter skupinsko pozivajo k takojšnjem odpoklicu vseh “cepiv” ter kaznovanju krivcev za ta kriminalna dejanja. Afera je zadnji dokaz, da svetovne korporacije lahko delajo, kar hočejo in nad njimi ni nikakršnega nadzora. Državne agencije, ki bi morale skrbeti za varnost državljanov, so kupljene s strani korporacij, navzven pa so samo še za okras. To pomeni tudi, da je navadni človek na milost in nemilost prepuščen kriminalnim korporacijam, ki ga lahko nekaznovano zastrupljajo, ogrožajo njegovo zdravje in na koncu celo ubijejo.

Kaj pravijo agencije, kot so FDA, EMA in druge?

Uradnega odgovora (seveda) ni. Vlada popolna tišina. Čeprav bi taka odkritja morala botrovati takojšnjemu odpoklicu vseh vial mRNK “cepiv” s svetovnega trga, se to ni zgodilo. In se tudi ne bo zgodilo. Odgovorni za ta zločin bodo ostali nekaznovani in nadaljevali s svojo zločinsko dejavnostjo.

Povzetek

  • V vialah mRNK “cepiv” so bakterijske plazmidne molekule DNK.
  • Količina plazmidne DNK daleč presega zakonsko določene dovoljene količine.
  • Tuja DNK se lahko redno vgrajuje v naše kromosome, če prispe do njih.
  • Prisotnost tuje DNK v vialah ni bila deklarirana v registracijski dokumentaciji, do odkritja je prišlo slučajno.
  • Izdelka v kliničnih študijah in na trgu sta proizvedena na popolnoma drugačen način in NISTA enaka izdelka.
  • V Pfizerjevih vialah so plazmidi, ki vsebujejo promotorske gene opičjega rakotvornega virusa SV40, katerih namen je, da potegnejo tuje DNK molekule v jedro in kjer se lahko vgradijo v človekove kromosome.
  • Plazmidna DNK lahko škoduje zdravju prejemnikov tudi, če se ne vgradi v njihove kromosome.
  • Svetovne agencije, ki naj bi skrbele za varnost izdelkov za prebivalce, ne ukrenejo ničesar.
  • Navadni državljani se delamo, da je vse v najlepšem redu.

Zdi se, da se bomo morali s posledicami lahkomiselnih nestrokovnih ukrepov proti kovidu ukvarjati še leta. Dobrodošli v krasnem novem svetu!

 

Naslednji krog kovidne prevare?

sander-sammy-HvqKdTFLkfw-unsplash

Foto: Sander Sammy

Očitno se kovida ne morem znebiti. Propagandna akcija, ki se je prejšnji teden začela v Ameriki, je že v enem tednu prišla tudi k nam. Najprej je SZO začela razglašati zaskrbljenost, nato so še naše zdravstvene oblasti objavile opozorila pred kovidom in napovedala “cepljenje”.

Bodo ljudje spet nasedli? Pomagajmo jim, da ne bodo. Če bi le lahko ljudem predstavili dokaze, kako so jim lagali prvič, potem ljudje zanesljivo ne bi šli še enkrat na led.

Kako nam je lagala oblast

V prvem krogu reklamne akcije pred skoraj tremi leti so oblasti in mediji očitno lagali ljudem. Bila je res vrhunsko pripravljena prevara. Zdaj to vemo. Bomo kot ljudstvo nasedli tudi drugič? Tisti, ki vemo za prevaro, zanesljivo ne bomo. Vendar mnogo ljudi svoje informacije dobi iz uradnih medijev, ki so žal samo glasila prevarantov. Morda ima kdo od mojih bralcev možnost opozoriti zapeljane sorodnike, prijatelje in znance na dokaze, da so zdravstvene oblasti zavestno in namenoma lagale. V nadaljevanju predstavljam enega takšnih dokazov. Na internetu se najde marsikaj, vendar je večini ljudi zakrito.

Glavni del prevare: zdravstvene oblasti in strokovnjaki so odločno in v en glas trdili: “cepiva” so učinkovita in varna. Tega nam ni potrebno dokazovati, vsi smo to neštetokrat slišali in videli napisano. Da so zdravstvene oblasti in strokovnjaki lagali, ker so vedeli, da ni tako, nam razkrivajo pogodbe o nakupu “cepiv” s Pfizerjem.

Tako v evropski okvirni pogodbi s Pfizerjem (str. 48 od 104 zadnji odst. in str. 49 od 104 prvi odst.) kot v slovenskih naročilih Pfizerju (na str. 17 od 25, zadnji odst.) je nedvoumno navedeno, da se države članice zavedajo, da dolgoročni učinki in učinkovitost “cepiv” niso znani in lahko obstajajo stranski učinki, ki niso znani. Kljub temu, da je odgovorni na ministrstvu tako naročilo podpisal, so tako ministrstvo, kot ostali organi zdravstvenih oblasti javno zagotavljali prav nasprotno. Uradno objavljeno besedilo na spletni strani EU ima to besedilo prekrito, vendar je mogoče neprekrito besedilo dobiti iz drugih virov.

Redaktirani tekst predpogodbe EU s Pfizerjem (vir EU)

Neredaktirani tekst okvirne pogodbe EU s Pfizerjem (vir RAI) (EU okvirna pogodba pfizer pdf)

Slovenska naročila Pfizerju (vir Norman Fenton) (slovenska naročila pfizer pdf)

Kako so nam lagali proizvajalci farmacevtskih izdelkov

Seveda so poleg zdravstvenih oblasti predvsem proizvajalci “cepiv” vedeli, da “cepiva” niso učinkovita in niso varna, sicer ne bi zahtevali takšne klavzule v pogodbah. Vendar je resnica še hujša. Zdaj vemo, da so že od začetka vedeli za hude stranske učinke, ki so se povsem jasno pokazali že v kliničnih  študijah, vendar so jih enostavno ignorirali.  Še več, v povzetkih za namen pridobivanja dovoljenja v sili ni o teh podatkih niti sledu, kar pomeni, da so jih zavestno prikrili. Tukaj je primer iz nedavno objavljenega članka, v katerem lahko preberemo, da je skupina strokovnjakov (avtorjev) natančno pregledala podatke iz Pfizerjeve klinične študije v fazi razvoja mRNK “cepiva” in naredila forenzično analizo teh podatkov.  Zanimalo jih je predvsem 38 smrtnih primerov oseb, ki so umrli v fazi trajanja klinične študije. Odkrili so veliko neskladij in nelogičnosti v originalnih Pfizerjevih podatkih, najbolj pa izstopa šokantno razkritje, da se s “cepljenjem” verjetnost smrti zaradi kardiovaskularnega dogodka v “cepljeni” skupini poveča kar za 3,7-krat v primerjavi s kontrolno (placebo) skupino. Tega dejstva rezultati originalne klinične študije sploh ne omenjajo. Tragično dejstvo, sploh ker je svet preplavljen s poročili o miokarditisih in srčnih zastojih med “cepljeno” populacijo, sploh med mladimi športniki.

C.Michels et al. 4.9.2023 (Analiza Pfizerjeve klinične študije – sept. 2023 – pdf)

Za konec še moj poziv

Apeliram na vse moje bralce, da ta blog delijo čim širše, saj upam, da bo kateri od teh ali pa mnogih drugih dokazov prišel do zavedenih ljudi in da se bo prevara začela razkrivati tudi za njih. Povsem očitno je odločitev za osvežitvene odmerke preparatov genske terapije, ki jih napačno imenujejo cepiva proti kovidu, lahko smrtno nevarna.

Vendarle še kovid

Foto: Shubham Dhage

Zadnji teden od vsepovsod poslušam, kako bo jeseni spet pestro. Ljudje me sprašujejo, ali bi se morali bati novega vala kovida. In jaz pravim, kovida ne, pač pa človeške neumnosti oziroma bolj lahkovernosti. Vsekakor je od nas odvisno, ali se bo res kaj dogajalo – mi/ljudstvo odločamo o tem. Zakaj tako mislim, bom razložila v nadaljevanju.

Čeprav sem se od tematike kovida uradno poslovila, me trenutno dogajanje sili, da o tem napišem svoj prispevek. Pretekli teden so namreč ameriški mediji začeli intenzivno reklamno akcijo za letošnje “cepljenje” proti kovidu. Čeprav verjamem, da kovid nikogar več ne zanima in čeprav se strinjam, da je objektivno nepomemben, bo v naslednjih dneh in tednih reklamna akcija segla tudi k nam, zato je morda upravičeno, da jo že takoj umestimo na pravo mesto.

Zakaj sploh še kovid?

Najprej poglejmo, zakaj bi scenaristi sploh še obnavljali in podaljševali kovidno zgodbo. Vidim vsaj tri razloge:

1. Finančno je povsem jasno, da dobičkarji lahko pospravijo v žepe še nekaj milijard s prodajo genskih pripravkov; to je sicer manj kot nekaj deset milijard, ki so jih pospravili do zdaj, je pa vendarle precejšen denar. Še posebej če računamo, da je čisto podarjen, ker imajo proizvajalci stroške dejansko samo z reklamno akcijo, saj je ves »razvoj« dejansko larifari.

2. Nadaljevanje kovida pomeni pri velikem številu ljudi tudi podaljšanje distrakcije od tega, kaj se resnično dogaja v svetu; kovidna prevara je bila ves čas v veliki meri tudi distrakcija, zato je nadaljevanje prevare za scenariste koristno, tudi če zgodbi verjame veliko manj ljudi kot prej.

3. Nenazadnje pa je nadaljevanje prevare pomembno tudi za testiranje, do kod lahko seže zavajanje in s tem vodljivost in poslušnost ljudi. Če bo zavajanje imelo učinek, odlično, če ne, bodo pač potrebne dodatne prilagoditve ali povsem nova zgodba. Tako pač deluje režija resničnostnega šova: če ne greš do konca, ne moreš točno vedeti, kje je konec.

Ali grožnje vzeti resno?

Propagandna akcija temelji na prav smešnih trditvah o novi različici BA 2.86. z marketinškim imenom »Pirola«, ki naj bi jo odkrili v dvanajstih primerih v več različnih državah. Gre izključno za pozitivne izide testov, nikjer ne poročajo o nobenih smrtih, nobenih hospitalizacijah, nobenih bolnih, celo nobenih »primerov« ni. Zato se človek upravičeno sprašuje, ali akcijo sploh vzeti resno?

Skoraj zanesljivo lahko sklepamo, da je nova različica veliko bolj razširjena, kot poročajo, vendar očitno ni zelo nalezljiva in ni zelo nevarna. Če bi bila, bi to opazili, ker bi množično poročali o mrtvih in hospitaliziranih.

Nova različica naj bi imela povsem spremenjeno bodičasto beljakovino (sprememb glede na prejšnje različice naj bi bilo preko 30), zato naj stare različice prevarantskih »cepiv« ne bi »več« »ščitile«. To je glavna vsebina reklamne akcije: zasejati strah in željo po novi »zaščiti«.

Kaj je najverjetneje res?

Povsem logično je, da imajo nove različice spremenjeno bodičasto beljakovino, saj so z množično uporabo prevarantskih »cepiv«/genskih preparatov evolucijo virusa usmerili točno v to. To ni nič nepričakovanega, kar ne bi strokovnjaki kot na primer Van den Bosche napovedovali od začetka, še preden se je množično »cepljenje« sploh začelo.

Nova različica je lahko problem predvsem za »cepljene«, ki imajo usmerjen imunski odziv zgolj na bodičasto beljakovino, ta pa je zdaj spremenjena. Kljub temu je pomembno, da čim prej pridobijo naravno pridobljeno imunost, pa čeprav zaradi genskih preparatov šibkejšo. Čeprav »cepljenje« oslabi naravno odpornost, je zelo verjetno, da s ponovnim izpostavljanjem virusu tudi »cepljeni« izboljšujejo svoje imunsko stanje.

Za »necepljene« z naravno imunostjo po prebolelosti nove različice nimajo kakšnega bistvenega vpliva, tudi nove različice bodo pri njih povzročale različno močne simptome prehlada, kot se je to dogajalo že tisočletja. “Necepljeni” imajo raznolik imunski odziv na veliko različnih delov virusa v različnih delih telesa in se nimajo česa bati. Krepiti morajo seveda naravno odpornost in se NE izogibati virusu.

Ranljivi morajo ravnati enako, kot so vedno doslej: v času epidemije se izogibati bolnim in počakati na dovolj široko čredno imunost. Zaradi porušene sposobnosti populacije za čredno imunost po množični uporabi prevarantskih »cepiv« to res traja nekoliko dlje, vendar pa se tudi čredna imunost očitno doseže.

Nove različice »cepiv« seveda spet ne bodo varovale pred novimi različicami virusa, ki bodo krožile takrat, ko bi »cepivo« moralo delovati. Zgodbo že poznamo, vprašanje je samo, kolikokrat bo osel šel na led (kar je glavna vsebina trenutne faze prevare). Koristno bi bilo sicer prenehati z množično uporabo genskih pripravkov, saj ni nobenega zagotovila, da evolucija ne bo privedla do bolj nevarne različice. Pa kaj, ko režiserji in scenaristi prav to želijo: kaj bi bilo lepšega od še enega vala kovida s smrtmi in hospitalizacijami. No, videli bomo, koliko ljudi bo nasedlo in ponovno ponudilo svoje zdravje in življenje na razpolago velikemu kapitalu.

Moj nasvet

Upam, da smo se kot družba v preteklih letih vendarle nekaj naučili, pa naj to javno priznamo, ali pa ne. Bistveno sporočilo je: Predvsem se ne bojte več reklamnih akcij! Razmišljajte s svojo glavo. Na žalost uspeh reklamne akcije ni odvisen od vas, ki to berete (jasno, da se vi ne bojite), ampak od ljudi, ki tega ne berejo. Ko bomo videli, ali bodo ljudje množično nasedli zastraševalni akciji, bomo tudi odkrili, ali nas je neprestrašenih dovolj in ali imamo dovolj vpliva, da bomo spremenili zamišljeni scenarij.

Po kovidu

Spletno stran sem naredila, da bi v organizirani propagandni akciji kovidne prevare ljudem posredovala resnične informacije, ki sem jih zaradi narave mojega dela imela. Upala sem, da se bodo ljudje na podlagi več informacij pravilneje odločali, predvsem v zvezi s cepljenjem, s katerim se ukvarjam preko dvajset let. Upam, da sem vsaj nekaj ljudem pomagala pri odločitvi, da se niso »cepili« z eksperimentalnimi farmacevtskimi izdelki in tako nekaterim pomagala ohraniti njihovo zdravje.

Ker je kovidna prevara zaključena, stran nima več prave vrednosti in bi jo lahko ukinila. Bere jo skoraj nihče več, kar je razumljivo. Vendar sem prepričana, da bo na področju zdravja prišlo do novih prevar, ko bodo alternativne informacije morda spet koristne, zaželene in nujno potrebne. Takrat bom morda spet lahko pomagala ljudem pri njihovih odločitvah.

Zato bom stran preoblikovala: vsebina o kovidu naj še nekaj časa ostane zaradi zgodovinske vrednosti v opomin in svarilo, blog pa bom posvetila temam zdravja in zdravega življenja in ga preimenovala. Ko bo potrebno, pa bom na spletno stran tudi dodala podstrani o temah, ki bodo takrat aktualne.

Zaradi kovida se ena tema ponuja kar sama od sebe: skorumpiranost poslovnega modela medicinsko-farmacevtske gospodarske panoge in posledično vse manj učinkovita medicina, ki se sploh ne ukvarja več z zdravjem ljudi.

Zahvaljujem se svojim bralcem: najbolj odmeven blog je imel preko 70.000 ogledov in na vrhuncu kovidne prevare je imela moja spletna stran skoraj 100.000 ogledov mesečno. Zato upam, da sem svoje poslanstvo pri razkrivanju kovidne prevare izpolnila.

Nasvidenje v naslednji vojni. Do takrat pa se bom občasno oglasila s kakšno aktualno temo. Morda bom objavila tudi kakšno mnenje drugih avtorjev, ker postajajo vse bolj aktualne teme, na katere se ne spoznam, na primer ekonomske, finančne, okoljske ipd.

Slovo od kovida-19

Verjetno ste ugotovili, da se o kovidu ne govori več in tudi moji blogi so potihnili. Vsi so že naveličani stalnega bombardiranja s korona virusi, “cepljenji” in ostalo šaro. Ljudje o tem nočejo več niti slišati. Prepričani so, da smo neurje nekako prekrižarili in da je končno minilo. Ni več mask, ni več “lockdownov”, ni več PCT pogojev, ni več kovidnih potrdil, ni več ničesar. Zdaj gre lahko vse to v pozabo. Ampak, ali gre res lahko vse v pozabo?

Za zaključno dejanje svoje blogerske kariere o kovidu bom na kratko povzela dve ključni gonilni sili kovidne prevare in moje mnenje o tem, kako bosta vplivali na naše življenje v prihodnosti.

Kovid je bil vojno dejanje proti človeški vrsti

Pred kratkim sem poslušala junijski intervju z dr. Davidom Martinom na platformi LONDONREAL in bom na kratko napisala bistvo njegovega sporočila. Za tiste, ki dr. Martina še ne poznajo, dodajam povezavo do njegovega govora v evropskem parlamentu maja 2023, kjer v 21 minutah razkriva zgodovinsko ozadje kovidne prevare. Na začetku pove, da je pred desetimi leti sedel na istem stolu in opozoril poslance evropskega parlamenta o nevarnostih, ki neizbežno prihajajo, če bodo dovolili, da začnejo države naravo uporabljati kot orožje proti človeštvu.

Dr. Martin poudarja, da imamo zdaj bistveno večji problem, kot smo ga imeli med p(l)andemijo kovida. Zdaj je ključen problem samozadovoljnost ljudi, ki mislijo, da je nevihta za nami. Problem je v tem, da ljudje v zadnjih treh letih NISMO PRISLUHNILI. Ker nismo prisluhnili, so krivci za nevihto ostali nekaznovani. Mi kot ljudstvo nismo zahtevali, da se ta operacija zaključi, da se ugotovi dejstva, da se ugotovi vzroke, kako je sploh lahko prišlo do tega in da se poišče storilce ter se jih kaznuje.

Nevihta ni bila kovid-19 ali virus SARS-COV2. Nevihta je bila skrbno in natančno načrtovana mednarodna kriminalna operacija skupine ljudi na pravih položajih, ki so se namenili zaslužiti velikanske količine denarja in se pri tem niso ustavljali niti pred množičnimi umori. Ne glede na to, da je ta operacija odlično dokumentirana in podkrepljena s trdnimi dokazi, ljudje še vedno NE PRISLUHNEMO. Čeprav se storilci niso niti potrudili, da bi bolje zakrili sledove, se ljudje delamo, kot da se ni nič zgodilo. Zato se bodo te kriminalne operacije ponavljale, vse dokler se običajni ljudje ne bomo naučili prisluhniti in bodočih prevar ne bomo preprečili.

Nevihta niso bila niti mRNK in vektorska “cepiva”, s katerimi so različni globalisti zaslužili na stotine milijard dolarjev. Čeprav jim je uspelo, da so biološko orožje “prodali” ljudstvu kot varno in učinkovito cepivo in pri tem ubili ter pohabili dodatne milijone ljudi, v resnici tudi to dejstvo ni resnični problem. To dejstvo zdaj le izrabljajo za podpihovanje debate med “pro- in anticepilci”. Kar je le ustvarjanje dima, da se ljudje ne bi osredotočali na resnični problem.

Kovidna prevara je samo razkrila, kateri problem v ozadju je v resnici največji; to je dejstvo, da so si nekatere države (npr. ZDA in Velika Britanija) dovolile (kljub izrecnim mednarodnim dogovorom in Nuernberški konvenciji) zavestno financirati in izvajati razvoj biološkega orožja (chimerski korona virusi), ga preizkušati v praksi na ljudeh (npr. izbruh SARSa in MERSa) in ga na koncu uporabiti na celotnem prebivalstvu planeta z namenom velikanskega zaslužka. Zločin proti človeštvu je bil narejen, ostal je nekaznovan in zato se bo ponavljal spet in spet in spet.

Izpostavila bi še eno meni zelo fascinantno dejstvo iz intervjuja. Raziskave na korona virusih in igranje z njihovim genetskim materialom so se začele leta 1966 – samo eno leto po odkritju korona virusov pri človeku in le 13 let po odkritju zgradbe DNK! Znanje o tem je bilo še v povojih, pa so se nekateri znanstveniki (še bolj pa ljudje na vladnih položajih) že igrali z mislijo o spreminjanju korona virusov za človeško manipulacijo. Že leta 1967 so v poskusih okuževali ljudi s spremenjenimi korona virusi.

Virusa SARS nam ni dala narava; SARS je rezultat zavestnega večdesetletnega razvoja in raziskav, da bi razvili biološko orožje za napad na ljudi in virus so patentirali že leta 2002! Leta 2005 so ga v patentnih dokumentacijah uradno poimenovali kot “bioweapons platform technology”, torej tehnologija, ki omogoča uporabo kot biološko orožje.

Vloga množičnih medijev pri tej operaciji

Kako se je to lahko zgodilo, se sprašuje veliko ljudi po svetu. Odgovor je preprost. Če dovolj ljudi dovolj močno prestrašiš, bodo dopustili dejanja, ki jih niti v sanjah ne bi dovolili, če bi višji deli njihovih možganov delovali. Žal se ti deli možganov izklopijo, ko se človek znajde v življenjsko ogrožujoči situaciji. Takrat prevzamejo vlogo nižji deli možganov, ki omogočijo telesni stresni odziv na nevarnost (boj ali beg) in nam v takih situacijah pomagajo preživeti. Tako je z naravno selekcijo uredila narava in zato smo kot človeška vrsta lahko preživeli. Žal narava ni predvidela sodobne tehnologije in množičnih medijev, ko ta sicer učinkovit sistem ne deluje več.

Množični mediji so imeli pri operaciji Kovid-19 ključno vlogo. Brez njih operacija ne bi uspela. Globalno enotna zgodba, ustvarjanje panike in aktivna cenzura drugače mislečih strokovnjakov se niso zgodili slučajno. Zato je ob zaključku zgodbe smiselno, da si ogledamo tudi ozadje druge gonilne sile operacije.

Ker to ni moje področje, bralcem mojega bloga priporočam kratek zgodovinski pregled razvoja novinarstva in tiskanih medijev od zgodnjega 19. stoletja do danes. Blog je napisal ameriški zdravnik dr. Pierre Kory in v blogu citira mnogo zanimivih virov. Prebiranje teh podatkov bo vsakogar ozdravilo še zadnjih iluzij o neodvisnosti medijev. Poskušala bom povzeti bistvo sporočila.

Novinarstvo je filter, skozi katerega navadni ljudje, ki živimo zaposlena življenja, razumemo zapleteno delovanje človeške družbe. In s tem orodjem posamezniki, ki imajo moč in oblast, manipulirajo že skoraj dve stoletji. Organizirana manipulacija prek medijev se je začela v ZDA v letu 1846 s centralizacijo tiskanih medijev. To se je zgodilo z ustanovitvijo agencije Associated Press (AP), na videz neprofitne organizacije, s pomočjo katere so lastniki medijev lansirali enotne novice. Začelo se je s petimi časopisnimi hišami, a do leta 1919 so začeli enotne novice povzemali vsi dnevni časopisi v ZDA in tako vplivali na mnenja 30 milijonov Američanov. Glede na sestavo in besedilo teh novic si lahko predstavljate, kakšen vtis je prejelo teh trideset milijonov ljudi, in mnenje, ki so si ga ustvarili in posredovali drugim. To je najmočnejša gonilna sila za ustvarjanje moči v družbi, ki je kadarkoli obstajala na tem svetu. Z izumom radia in televizije se je vpliv medijev na navadne ljudi še dodatno povečal, z razvojem interneta in različnih družbenih omrežij pa dosegel nepredstavljivo moč.

Leta 2019 je imela organizacija AP več kot 240 izpostav po svetu, včlanjenih je 1400 ameriških časopisov, prav tako pa so zdaj v organizacijo včlanjene različne televizijske hiše, mednarodni naročniki in spletne stranke. In kdo danes nadzoruje AP? Steven R. Swartz, ki je predsednik in je hkrati tudi predsednik in izvršni direktor podjetja Hearst. Hearst je eno največjih svetovnih informacijskih, storitvenih in medijskih podjetij s sedežem v ZDA. Novice so v dveh stoletjih postale popolnoma centralizirane, svet pa je postal igračka v rokah peščice bogatih in vplivnih ljudi. In cenzura je sedaj v praksi osnovni princip novinarstva velikih medijev. Zdaj vemo, zakaj je bil kovid-19 takšna nočna mora – zaradi globalno razširjenega cenzuriranja novic o resnični nevarnosti virusa SARS-COV2, o učinkovitosti zgodnjih zdravljenj in o toksičnosti, smrtnosti ter neučinkovitosti “cepiv”.

Ne vem, ali ste to ugotovili tudi sami, vendar je od kovida naprej v množičnih medijih jasno opaziti po vsem svetu povsem enotno in vsebinsko usklajeno zgodbo o vseh ključnih temah v naši družbi (podnebne spremembe, vojna v Ukrajini, protesti v Franciji, finančna kriza…). Cenzura na socialnih omrežjih in drugih internetnih medijih se je sedaj razširila tudi na vse druge pomembne teme. Nenadoma prosta izmenjava mnenj ni več mogoča.

Že zdavnaj nimamo več svobodnega novinarstva, ki bi preverjalo moč različnih vej oblasti in nadziralo mednarodne korporacije. Navadni ljudje smo jim tako prepuščeni na milost in nemilost.

Zaključne misli

Želim si, da bi lahko zaključila kovidno zgodbo kaj bolj optimistično. A težko je pri vseh teh dejstvih tiščati glavo v pesek. Dejstvo je, da imajo ljudje na položajih na voljo biološko orožje, ki ga lahko kadarkoli uporabijo in dejstvo je, da istočasno manipulirajo z nami prek množičnih medijev. Njihovo največje orožje je strah, ki ga očitno lahko zanetijo na zelo enostaven način.

A poglejmo si še drugo plat medalje. Na naši strani imamo našo številčnost (ta je v zgodovini vedno zmagala), kar 8 milijard nas je. Pa tudi če bi nas bilo le 500 milijonov, bi nas bilo dovolj za “vlečenje vrvi”. Dovolj nas je, da se organiziramo in dosežemo premike v družbi. Prek lastnih neodvisnih medijev, interneta in knjig lahko vplivamo na mnenje ljudstva in stalno objavljamo objektivne novice. Vse, kar moramo storiti je, da stopimo iz cone udobja, dokler ga sploh še imamo. Tukaj in zdaj. Povedano še z besedami irskega glasbenika Hozierja:

“Ni čas, da se zbudimo, čas je, da vstanemo.”

“It’s not the waking, it’s the rising

it’s the grounding of the foot uncompromising

it’s not forgoing of the lie

it’s not the opening of eyes

it’s not the waking, it’s the rising.”

-Hozier, irski glasbenik, v pesmi Nina Cried Power

Svetovna zdravstvena organizacija za telebane

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO, angleško WHO) je formalno specializirana agencija Organizacije združenih narodov, odgovorna za sodelovanje držav na področju zdravstva. Vendar ta sicer pomembna dejavnost v zadnjih letih predstavlja le majhen del delovanja SZO, pretežni del predstavlja vzpostavljanje infrastrukture za trženje in pomoč pri trženju izdelkov farmacevtske industrije. Ta dejavnost je predvsem v interesu te gospodarske panoge in posledično dobičkov njenih lastnikov. V preteklosti je SZO postopoma izoblikovala tržni model pandemije, ki farmacevtski industriji omogoča in pospešuje trženje njenih izdelkov. Vsi se spominjamo prašičje gripe, ko so zaradi umetno ustvarjene panike s strani SZO države tekmovale, katera bo prej dobila, in dobila večje količine zdravila Tamiflu, ki na koncu zaradi lažne panike nikoli ni bilo uporabljeno. Sredstva iz zdravstvenih proračunov držav so bila porabljena brez učinka, lastniki farmacevtskih podjetij so si razdelili dobičke, odgovarjal ni nihče, posledice smo pometli pod preprogo in smo šli veselo dalje proti naslednji pandemiji. Podobno je bilo tudi pri predhodnih pandemijah, pri vsaki pa je SZO naredila korak naprej v tehnologiji in uspešnosti trženja strahu in posledično farmacevtskih izdelkov, tako da je ta tehnologija postala že zelo dovršena.

Spremembe definicij so že dejstvo

Že v preteklih letih je SZO spremenila definicije, ki ji omogočajo ukrepanje in olajšujejo uporabo farmacevtskih izdelkov. Najprej je leta 2009 spremenila opredelitev, kdaj se lahko razglasi pandemija in se lahko uvedejo ukrepi za njeno preprečevanje. Prej se je pandemija lahko razglasila le, če se je nova nalezljiva bolezen hitro razširila na več celin, povzročila zelo veliko število hudo obolelih in izjemno visoko stopnjo smrtnosti. Ta opredelitev je doživela korenito spremembo in sicer s črtanjem besed “povzroča veliko število hudo obolelih in izjemno visoko smrtnost”. Na podlagi spremenjene definicije je lahko SZO razglasila pandemijo kovida-19 in lahko že zdaj vsako leto razglasi pandemijo gripe ali prehlada.

Leta 2020, že po razglasitvi pandemije kovida-19, je spremenila definicijo čredne imunosti. Po prejšnji definiciji se je ta lahko pridobila s prebolelo okužbo ali cepljenjem, kar je v skladu z medicinsko znanostjo, po novi opredelitvi pa le še s cepljenjem, kar je v nasprotju z medicinsko znanostjo in stroko. Vemo, da obe prispevata k čredni imunosti in da je naravno pridobljena imunost brez izjeme boljša od imunosti pridobljene s cepljenjem. Tako bodo po spremembi definicije zdravstvene oblasti skušale zagotoviti čim večjo precepljenost namesto čredne imunosti.

Leta 2021 je SZO spremenila še definicijo cepiv. Nova definicija ne temelji več na načinu delovanja cepiv in opredelitvi pričakovanih učinkov, ampak je tako ohlapna, da omogoča registracijo in uporabo najrazličnejših farmacevtskih izdelkov in postopkov kot cepiva. Tudi cela vrsta že uveljavljenih zdravil in dodatkov ustreza tej definiciji, tudi na primer vitamin C in izvleček ameriškega slamnika. Po spremenjeni definiciji lahko zdravstvene oblasti veliko število farmacevtskih izdelkov odobrijo kot cepiva in zahtevajo obvezno cepljenje za dosego čredne imunosti.

Po spremembi vseh treh definicij lahko zdaj SZO razglasi pandemijo za vsako sezonsko epidemijo, ki jo povzročajo respiratorni virusi vsako leto že tisočletja, posledica pa bo obvezno “cepljenje” z izdelki, ki pred spremembo definicije ne bi bili odobreni, po spremembi pa bodo ustrezali definiciji cepiv in bodo zaradi “izrednih razmer” dobili “začasno” dovoljenje za uporabo, kot smo se že naučili pri lažni pandemiji kovida-19. Takšna ureditev omogoča že zdaj izredno enostavno in tudi zelo verjetno zlorabo položaja SZO v korist njenih financerjev – farmacevtskih podjetij ter njihovih skladov in fundacij.

Dosedanje spremembe niso bile dovolj

Najprej se je zdelo, da bodo spremembe definicij zadostovale za razglasitev nove pandemije, vendar ni bilo tako. Razglasitev pandemije opičjih koz je neslavno propadla. Generalni direktor SZO je sicer pandemijo razglasil, in to kar v nasprotju z mnenjem strokovnega organa. Vendar kljub dobro pripravljeni tržni akciji s “fotogeničnimi” (torej zelo strašljivimi) fotografijami, grafi, priporočili in vso ostalo trženjsko infrastrukturo prevara ni uspela. K temu je nedvomno prispevala tudi naša skupnost “Team Reality”, ki je takoj in odločno z glasnim smehom sprejela prevaro in jo na enak način pospremila s prizorišča. Uradno nas zasmehujejo in imenujejo “anticepilski teoretiki zarote”, v resnici pa so spletne strani in blogi naše skupnosti za veliko ljudi veliko bolj zanesljiv vir informacij kot pa oblast in uradni mediji. In tudi osel ne gre vedno dvakrat na led, čeprav nikakor noče priznati, da je prvič padel. Vsekakor se ljudje opičjih koz niso bali in so zato razmišljali s trezno glavo in zdravo pametjo. Posledično se tudi zdravniki in zdravstveni strokovnjaki niso dali zapeljati tako kot pri kovidu-19, ko je uspel slogan: “Ampak ljudje umirajo, če se boš upiral ukrepom, boš kriv za njihovo smrt”. Brez zdravnikov in strokovnjakov pa se tudi politiki niso upali odločiti za ukrepanje in poskus prevare je neslavno propadel. Pokazalo se je, da ima manipulacija ljudi svoje meje in da samo spremenjene definicije ne bodo dovolj za paniko in uspešno prodajo farmacevtskih izdelkov. Glavne pomanjkljivosti trenutne ureditve za trženje brez omejitev so v tem, da se odločitve SZO sprejemajo samo na podlagi resnične nevarnosti, da jih mora potrditi strokovni organ, da so odločitve SZO za države članice samo neobvezna priporočila in da morajo ukrepi spoštovati človeško dostojanstvo ter človekove pravice in svoboščine. Zato mora SZO te pomanjkljivosti odpraviti, če želi učinkovito prispevati k trženju farmacevtskih izdelkov.

Predlagane spremembe mednarodnih pogodb

SZO zdaj načrtuje spremembo Mednarodnega zdravstvenega pravilnika (IHR) in podpis nove konvencije o pandemijah (mednarodne pogodbe, ki še nima imena, popularno jo imenujejo “pandemična konvencija”), katerih bistvena vsebina je naslednja:

  • ukrepe SZO bo lahko sprejela že ena oseba: generalni direktor ali področni direktor, nikakršno soglasje strokovnega ali kolektivnega  organa ne bo potrebno za veljavnost odločitve;
  • ukrepi SZO bodo lahko sprejeti že na podlagi potencialne nevarnosti in ne samo dejanske nevarnosti za zdravje;
  • ukrepi SZO bodo neposredno pravno obvezujoči za vse države članice; na ta način bo SZO nadrejena nacionalnim zakonom in ustavam držav članic in države bodo izgubile suverenost na področju zdravja;
  • ukrepom SZO ne bo več potrebno upoštevati omejitve, da morajo ukrepi spoštovati človeško dostojanstvo ter človekove pravice in svoboščine;
  • uveden bo svetovni sistem nadzora z univerzalnimi zdravstvenimi potrdili.

Ukrepi bodo lahko izrecno vključevali celo:

  • obvezne zdravstvene preglede;
  • obvezna dokazila o cepljenju;
  • nadzor, sledenje stikov in obvezna karantena “sumljivih” (angl. suspect) oseb;
  • obvezna izolacija in obvezno zdravljenje “obolelih” (angl. affected) oseb;
  • preprečitev dostopa in nadzor izhoda za “sumljive” osebe.

V primeru sprejema sprememb in podpisa nove konvencije bomo ljudje izgubili možnost pravnega varstva naših pravic v zvezi z zdravjem. Za nas bo obvezno in pravno zavezujoče, kar bo odločila ena oseba iz SZO. To je še posebej nevarno, ker imajo SZO in njeni funkcionarji neomejeno diplomatsko imuniteto pred pregonom zaradi svojih odločitev in ravnanj. Predlagana ureditev kar kliče po katastrofi za nas ljudi in za naše zdravje. Če dopustimo sprejetje predlaganih sprememb pravil SZO ali pa iz te organizacije ne izstopimo, če bodo spremembe sprejete, se nam obeta zdravstveno suženjstvo in konec osebne svobode slehernega posameznika.

Ne verjemite uradnim govorcem

Pomembno je povedati, da je sprejemanje sprememb s strani držav le šov za javnost. Tisti, ki v ozadju vlečejo niti, imajo pod natančno kontrolo, koliko držav bo glasovalo za spremembe, s kakšnim izsiljevanjem jih bodo v to “prepričali” in kakšen je rezervni scenarij, če glasov ne bo dovolj. To se je jasno pokazalo že lani v maju, ko so kljub očitnemu porazu na prvi razpravi (o tem sem pisala v blogu Kaj bo jeseni?), nemoteno nadaljevali s sprejemanjem aktov. Države so predlagano ureditev večinsko že zavrnile, kljub temu pa gre šov s sprejemanjem sprememb nemoteno naprej.

Vedeti morate, da so trditve predstavnikov vlade in SZO v zvezi s sprejemanjem sprememb aktov SZO samo reklamni slogani, skrbno pripravljeni in že preizkušeni za zavajanje javnosti. To se je jasno pokazalo v oddaji Arena, ki jo je vodila Vida Petrovčič. Zato se nikar ne zadovoljite s praznimi puhlicami, ampak poiščite vsebinska pojasnila v alternativnih virih.

Za tiste, ki jih zanimajo podrobnosti v zvezi s spremembami aktov SZO, priporočam članka, ki ju je napisal njihov nekdanji sodelavec David Bell:

Brownstone Institute 1.2.2023

Brownstone Institute 3.3.2023

Veliko kvalitetnih virov je tudi v Substack blogu Jamesa Roguskega, ki pa je žal nekoliko kaotičen:

James Roguski Substack

Tisti, ki jih zanimajo le primarni viri in ne verjamejo interpretacijam, si lahko preberejo originalni akt SZO na njihovi spletni strani: Spremembe IHR in Predlog “Pandemične konvencije”.

Kaj lahko naredimo?

Kaj lahko naredimo, da preprečimo zdravstveno suženjstvo in uvedbo totalitarizma v našo družbo? Skoraj zanesljivo cepilni zaslužkarji in zdravstvene oblasti v njihovi službi pripravljajo sistematično akcijo pranja možganov, podobno kot so uspešno naredili pri kovidu, da so zavedli ljudi, ki so nasedli in začeli verjeti v novost in nevarnost običajnega respiratornega virusa. Ali pa nameravajo spremembe izpeljati v polnem medijskem molku, kot so na primer naredili pri sprejemanju slovenskega Zakona o nalezljivih boleznih. Morda se še niso odločili in se bodo prilagodili situaciji v posamezni državi in razvoju dogodkov, kot je to običajno v resničnostnem šovu.

Kljub temu, da je sprejemanje sprememb aktov SZO samo šov za javnost, pa imamo prav tu največ možnosti za uspeh, če želimo preprečiti ali vsaj upočasniti uvajanje totalitarizma. V vsakem primeru je naša naloga širiti informacije o nevarnosti sprememb in nujnosti njihove zavrnitve ali nujnosti izstopa iz SZO, če bodo spremembe sprejete. Predlagam, da se začnemo vsi osveščeni ljudje organizirano boriti proti sprejemu nove konvencije SZO, če pa bo postalo verjetno, da bo ta sprejeta, pa za izstop naše države iz SZO. Nekaj akcij že poteka, skušati jih moramo povezati v enotno gibanje.

Odvetnik Domen Gorenšek še vedno zbira podpise proti pristopu naše države k novemu sporazumu, na kar sem že opozorila v posebnem blogu Javni poziv. Zbral je preko 23.000 podpisov, potrebovali pa jih bomo še več. Tudi Iniciativa slovenskih zdravnikov pripravlja ozaveščanje. Prepričana sem, da nastaja še več iniciativ. Upam, da se bomo tokrat uspeli organizirati. Moramo se, saj gre zares!

Razkritje resnice ali konec medicine?

Vida Petrovčič – junakinja boja za ohranitev naših pravic v prelomni oddaji

Glasniki resnice se prebujajo

Kako prelomen je bil prejšnji teden! Kakšne ogromne korake v različnih smereh smo doživeli! Najprej se je prva novinarka velikega uradnega medija (in upajmo skupaj z njo tudi kak njen urednik) opogumila in v oddaji gostila tri junake našega boja za resnico o posledicah “cepljenja” proti kovidu in o uvajanju totalitarizma v Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO). (oddaja) Časa je bilo veliko premalo, da bi sploh lahko omenili osnovne točke bistva kovidne zgodbe (bolje kovidne prevare, to lahko zdaj že brez ovir trdimo). Poleg tega naši pošteni in dobronamerni amaterji pri pojasnjevanju prevare pri sprejemanju sprememb dokumentov SZO niso imeli veliko možnosti proti izurjeni profesionalki, ki jo je poslala vlada, in ki je bila opremljena z vnaprej pripravljenim in dobro premišljenim scenarijem za zavajanje javnosti.

Pa vendarle je šlo za preboj, saj je prvič vsaj omemba resnice prišla na nacionalno televizijo.

Na televizijo in na novinarko se je seveda vsul običajni plaz gnojnice. To smo itak pričakovali, ampak ta gnojnica vedno bolj čudno smrdi in tudi ljudje bodo počasi spoznali prevaro. Takojšen odziv Zdravniške zbornice je bil povsem brez vsebinskih argumentov. In mnogi odzivi so bili tudi pozitivni, zato bo nujno potrebna polemika, ki bo dala še več priložnosti resnici, da pride na dan. Upam, da bo ga. Vida Petrovčič dobila možnost, da tudi javno in argumentirano odgovori na napade.

S tega vidika je bila oddaja velik korak v smeri, da resnica prodre v javnost. Potrebujemo samo naslednjega junaškega novinarja, nato naslednjega in tako naprej. To mi je dalo upanje, da se bodo v naši družbi stvari na področju zdravja vendarle počasi začele vsaj premikati v smeri normalizacije.

Vrhunski strokovnjaki ne vedo, zakaj sploh gre

No, potem pa v Sobotni prilogi Dela preberem prispevek prof. dr. Janeza Tomažiča in prof. dr. Alojza Ihana z absurdnim naslovom: Kovid-19: Kako pogosto naj se cepimo?  (vir) In nisem mogla verjeti svojim očem. Gospoda (sicer vrhunska strokovnjaka na svojih področjih) sploh nimata nobenega stika z realnostjo, kaj šele z znanostjo. Kovidna prevara se očitno odvija tako hitro, da njenemu razvoju celo njeni glavni akterji ne sledijo več. To, kar sta pisala gospoda, je bila v svetu polemika pred pol leta, določene teme pa celo pred enim letom.

Trenutno je v svetu že dozorelo spoznanje:

  1. da je bil celoten odziv na kovid izrazito napačen in da moramo temeljito analizirati, zakaj je prišlo do tako velikih strokovnih napak;
  2. da z množičnim cepljenjem ne moremo obvladovati epidemij respiratornih virusov;
  3. da obstaja utemeljen sum, da je bila stroka žrtev načrtne prevare;
  4. da je med ljudmi močno padlo zaupanje v vsa cepiva.

Glavna tema trenutnih polemik je, da moramo poskrbeti, da se takšne katastrofe za človeštvo, kot je bila kovidna kriza, ne bodo več dogajale. In je zato nujno, da ne pustimo akterjem, kot sta gospoda, da prevzamejo krivdo za svoje napake nase in potem gremo dalje, kot da se ni nič zgodilo. Namesto tega moramo raziskati vzroke, zakaj je prišlo do napak. Pri tem je namreč šlo za skrbno načrtovane prevare, ki v resnici pomenijo kazniva dejanja. Vsak strokovnjak se lahko zmoti, vsak politik se lahko zmoti, vsi smo samo ljudje, ampak da so se usklajeno zmotili prav vsi strokovnjaki in politiki na svetu, to se pa ni zgodilo kar slučajno. Brez kaznivih dejanj goljufije to ne bi bilo mogoče, zato je vzroke in ozadje nujno raziskati.

Pozabite medicino

Vendar v prispevku gospoda niti ne prevzemata nikakršne krivde, sta se pač zmotila in to je konec zgodbe. Gospoda pojasnjujeta, da nismo vedeli (pravilno nista vedela) naslednjega (citiram najhujše cvetke):

“… smo glede na registracijske raziskave posameznih cepiv mislili, da ne bodo samo učinkovito preprečila hudih oblik covida-19 in smrti, ampak tudi okužbe in prenašanje bolezni.” Raziskave so izključno merile učinkovitost glede na “primere”, torej okužbe in prenašanje bolezni, ta učinkovitost je bila lažno prikazana kot višja od 90%.

“… so z 90-odstotno učinkovitostjo preprečevala okužbo s prav to različico … “ Ko smo začeli s “cepljenjem”, je prvotna različica že zdavnaj izginila in resnični strokovnjaki so že vnaprej vedeli, da bo tako. Kakšna je zaščita pred različico, ki je ni več, je popolnoma nepomembno.

“Potem so se razvile različice, proti katerim cepivo ni več dobro ščitilo pred okužbo … ” “… je resnično življenje pokazalo, da nas cepljenje ščiti … le tri mesece …” “Enako velja za vse virusne infekcije, ki prizadenejo dihalne sluznice …” “Deloma slabo učinkovita cepiva … povzročajo spreminjanje in evolucijo samega virusa …” Strokovnjakom, ki sem jih citirala v svojih blogih, je bilo to jasno že leta prej.

“Dandanes torej vemo, da povzročitelja covida-19 ne moremo popolnoma nadzorovati … dovolj dobro zaščitimo najranljivejšo skupino prebivalstva.” “… pomembno predvsem za ranljive osebe …” Strokovnjaki so na pomembnost osredotočanja na ranljive skupine ljudi in neučinkovitost manipuliranja z zdravimi opozarjali od začetka.

O vseh teh vprašanjih sem pisala od prvega bloga dalje in citirala več resničnih znanstvenikov, ki so natančno na ta dejstva opozarjali od začetka epidemije. Že samo, če bi gospoda brala moj blog, bi to vedela že takrat. Šele naknadno sta ugotovila, da virus mutira. In da “cepljenje” z nenevtralizacijskim (beri prevarantskim) “cepivom” vpliva na evolucijo virusa. To spada namreč pod osnovno znanje biologije.

No, kljub temu, da sta gospoda vse navedeno naknadno odkrila, pa še vedno v članku postavita ključno vprašanje: kako pogosto naj se cepimo? Glede na to, česa vsega nista vedela, je edini možni odgovor: NIKOLI in še enkrat NIKOLI! Vendar ne, gospoda še vedno propagirata “cepljenje”. Njuno razmišljanje je takšno: Spoznala sva, da cepljenje ne pomaga nič, kako pogosto naj se torej cepimo? Kaj priporočava midva? V bistvu ne veva, zato se cepite po mili volji, obstaja sicer majhna teoretična možnost, da za redke posameznike ni ravno optimalno, da se cepijo povsem vsak mesec (ali teden, ali dan), ampak zanesljivo bo kmalu Znanost naredila nove čudeže, tako da tudi to ne bo nikakršen problem.

Še nekaj cvetk iz članka in moj komentar na njih:

“Če bi se lahko vrnili v preteklost, bi že na začetku cepljenja poskrbeli, da bi imeli ljudje bolj realna pričakovanja …” Nerealna pričakovanja so imeli predvsem vrhunski strokovnjaki, kakršna sta avtorja članka, ljudje jih brez zavajanja strokovnjakov ne bi imeli in jih nikoli prej tudi niso.

” … se pri covidu vedno zmotimo …” Če se pri kovidu vedno zmotite, nehajte dajati nasvete.

“Ponavljanje poživitvenih odmerkov za vse prebivalstvo najverjetneje/morda ni primerna opcija. … če pogledamo raziskave bolj natančno, poživitveni odmerki ne koristijo vsem … “ Kdo naj ob takšnih izjavah sploh še resno jemlje “strokovnjake”? Za veliko večino prebivalstva je ponavljanje odmerkov izključno škodljivo!

In to je trenutna realnost. Svet postaja tako absurden, da je še celo za resničnostni šov malo preveč! Če imate probleme z zdravjem, raje vprašajte za nasvet vedeževalko. Kakšna vam bo včasih lahko povedala celo kaj koristnega, gospodje iz medicine vam ne morejo več. Ker živijo v svojem svetu. Kako bomo poskrbeli za svoje zdravje v prihodnje? Očitno težko, a novinarji kot je Vida Petrovčič nam vendarle dajejo upanje. Če razmislim o dogodkih prejšnjega tedna, lahko zaključim takole: prihodnost našega zdravja je v rokah pogumnih novinark!

Gensko spremenjena resničnost

Mali Will, tragični junak boja za človekove pravice

Novi zdravstveni problemi

Seveda tega nikomur ne želim, vendar se zgodi. Lahko boste imeli prometno nesrečo, morali vas bodo operirati in boste potrebovali kri. Prav tako jo boste potrebovali, če vas bodo operirali iz drugega razloga. Dobili boste transfuzijo. Včasih je bilo samoumevno, da je to sorazmerno varno. Pa ste pomislili, ali je še tako?

Posledice množične uporabe nove in nepreizkušene genske tehnologije pod pretvezo “cepljenja” bodo morda mnogo hujše, kot so scenaristi tega resničnostnega šova predvideli. In morda tudi hujše, kot so sploh lahko predvideli. Usodnih neumnosti ne moreš predvideti, to je v nasprotju s človeško naravo. Zdravstvo se tako ali tako ukvarja izključno samo še s sabo (s testiranji, maskami, skafandri, dodatki k plačam, povišanji plač, nabavami ventilatorjev in podobno), in tako ali tako ga že leta zanima samo zaslužek in ne zdravje ljudi. Uvedba radikalno novih tehnologij v zdravstvene postopke in v načine prisiljevanja ljudi v te zdravstvene postopke pa prinaša še dodatne izzive v zdravstvo in dodatna tveganja za ljudi.

Dober primer je krvodajalstvo. Tukaj je zdravstvo v preteklosti že naredilo usodne napake, ljudem so na primer dajali kri krvodajalcev, okuženih z virusom HIV. Kasneje so kri na prisotnost virusa HIV začeli testirati in testirajo jo tudi na več drugih potencialno škodljivih lastnosti. Če boste dandanes morda potrebovali kri, je prav mogoče, da boste dobili kri “cepljenega” krvodajalca, torej človeka, ki so mu pred odvzemom krvi vbrizgali genski pripravek proti kovidu-19. Lahko je bilo to zelo kratek čas pred darovanjem krvi. Ta kri prav lahko vsebuje spike beljakovine, lipidne nanodelce ali kaj drugega, kar lahko povzroča neobičajne krvne strdke ali ima kakšen drugi stranski učinek. Seveda lahko tudi ne vsebuje teh stvari. Tega ne vemo, ker na te sestavine krvi ne testirajo. To pa zaradi tega, ker navedenih problemov v zdravstvu ni. Ni jih, ker ni nobenega dokaza, da bi te sestavine predstavljale kakršnokoli nevarnost. Ker ni dokaza, teh snovi ne iščejo in posledično seveda ni nobenega dokaza. In ga tudi ne bo. Tako pač deluje “Znanost”. V resnični znanosti bi seveda probleme zaznali, preučevali in odpravljali, in sčasoma bi uporabljeni postopki in uporabljene sestavine res bili varni. Tako pa enostavno NE VEMO!

Seveda v resnici lahko nevarnost obstaja, kljub temu, da je zdravstvo ne prizna. In s tem rizikom bomo odslej morali živeti, vsaj dokler ne bomo organizirali svojega krvodajalstva. Dobrodošli torej v gensko spremenjeni resničnosti!

Dejansko gre za človekove pravice

V preteklem tednu je po svetu začela odmevati prva pomembna zgodba s tega področja, ki je jasno pokazala, da dejansko ne gre za zdravje, ampak za nadzor, za oblast in za človekove pravice. Zato bi rada nanjo opozorila svoje bralce. Zgodba se dogaja v Novi Zelandiji, enem od svetovnih centrov prodora totalitarizma in je pomembna za ves svet.

Dojenček Will se je rodil s srčno okvaro, zaradi katere nujno potrebuje operacijo. Willova starša sta od bolnišnice zahtevala, da se za transfuzijo uporabi kri oseb, ki niso bile “cepljene” proti kovidu. Skoraj neverjetno je, da s podatkom, ali je kri od “cepljene” ali “necepljene” osebe, novozelandske zdravstvene oblasti dejansko razpolagajo in bi bolnišnica lahko v resnici uporabila takšno kri. A njuno zahtevo so bolnišnica in zdravstvene oblasti zavrnile, ker so se bale, da bi se zaradi tega prvega primera ljudje začeli “izmišljevati”, kakšno kri želijo, in bi tako sicer prikrit in zanikan problem dejansko prišel v zdravstvo. Uradna obrazložitev oblasti je bila, da bi takšno dovoljenje zmanjšalo število različnih krvi v izboru za Willa, kar ne bilo optimalno in zato slabo za Willa. Starša sta jasno povedala, da bosta v korist Willa raje izbrala ta riziko v primerjavi z rizikom potencialne uporabe krvi “cepljene” osebe. Na pomoč so jima priskočili tudi mnogi ljudje, ki so bili pripravljeni Willu darovati kri, tako da bi na ta način odpravili problem premajhnega izbora različnih krvi. Vendar ni nič pomagalo.

Strah staršev pred krvjo “cepljenih” je zanesljivo utemeljen, saj ni praktično nikakršnih raziskav o tem, ali kri “cepljenih” vsebuje ostanke “cepiva” in kakšne posledice lahko ima to dejstvo. Ker je bilo želji staršev mogoče ugoditi, bi novozelandske oblasti naredile najpametneje, da bi uporabile želeno kri in primer pometle pod preprogo, skupaj z množico stranskih učinkov po “cepljenju” in drugimi zanikanimi dejstvi, kar redno in brez problemov počno zdravstvene oblasti povsod po svetu. Vendar se niso odločile narediti tega, temveč so na sodišče vložile predlog za odvzem roditeljske pravice v tem konkretnem primeru. In sodišče je staršema roditeljsko pravico odvzelo. V sicer dolgi in utemeljeni sodbi je bil problem rizika uporabe krvi “cepljenih” opisan natančno tako, kot ga opisuje “Znanost”: nobenega znanstvenega dokaza ni, da bi obstajalo kakšno koli tveganje zaradi uporabe krvi s “cepivi” proti kovidu-19 “cepljenih” krvodajalcev.

S to odločitvijo se je jasno razkrilo, za kaj pri tem problemu v resnici gre. Ravnanje oblasti (tudi sodne, ki je sodelovala pri tem, čeprav je prav ona zadolžena za varstvo človekovih pravic) nima nikakršne zveze z zdravjem. Gre za to, kdo ima glavno besedo pri odločanju o lastnem zdravju in o zdravju svojih otrok. Pri takšni odločitvi pa bi se morali zamisliti vsi starši na svetu, “cepljeni” in “necepljeni”, skeptični in verujoči v varno cepivo.

Za vse nas, ki se ne bomo kar predali in se vdali v usodo, in ki pričakujemo boj s totalitarizmom, pa je ta primer in njegov nadaljnji potek dober pokazatelj, kako bo ta boj potekal. Mislim, da se lahko iz njega veliko naučimo.

Za tiste, ki jih zanimajo podrobnosti Willove zgodbe:

James Roguski 8.12.2022

Članki o problemu krvi “cepljenih”:

Epoch Times 2.9.2022

Epoch Times 18.9.2022

Epoch Times 29.11.2022

Znanstvene raziskave, ki preučujejo kri “cepljenih”:

R.Benzi Cipelli et al. – primer neraziskanih posledic kovid “cepiv” v krvi

Y.M.Lee et al. – “tuje” sestavine v krvi “cepljenih”

George Orwell: 2022

Napisala sem že, da je po mojem mnenju eden od pomembnih razlogov, da smo se znašli v svetu, v katerem živimo, dejstvo, da ne vidimo, da se je prihodnost že zgodila in da se nam distopična realnost že dogaja, samo opazimo je ne. Predvsem je ne opazi večina ljudi. Da bi jo opazili, je morda smiselno pogledati v preteklost in takratne napovedi primerjati s tem, kar se je zgodilo kasneje in tem, kar se nam dogaja.

Eden najbolj slavnih napovedovalcev prihodnosti je bil angleški pisatelj George Orwell. Njegova romana 1984 in Živalska farma sta brezčasni uspešnici. Je imel Orwell prav, ali se je zmotil? Oboje! O nekaterih stvareh se je zmotil, o nekaterih pa je imel še kako prav. Poglejmo na primer njegov roman 1984.

Prihodnosti po definiciji ni mogoče predvideti ali napovedati. Razlog je preprost, razlika med sedanjostjo in prihodnostjo namreč ni v poteku časa, ampak v tem, česar v sedanjosti ne vemo, vedeli pa bomo v prihodnosti. Če bi to vedeli že sedaj, potem bi bila prihodnost sedanjost. Če bi Orwell leta 1948 vedel, da bo obstajal internet, bi že takrat obstajal internet. Zato so zgodbe o tem, kako je nekdo napovedal gospodarsko krizo ali vojno, samo pravljice. Orwell je tipičen primer, da prihodnosti ni mogoče napovedati. Povsem se je zmotil v večini podrobnosti. Več kot očitno napačna je že letnica, ki jo je uporabil za naslov. Vsa tehnologija, ki si jo je predstavljal za nadzor, je povsem zastarela in se ni nikoli uresničila. Nekaj primerov napak, ki najbolj bodejo v oči: zgodovina se spreminja s ponovno izdajo knjig in časopisov, nadzor poteka s helikopterji in kamerami v TV zaslonih v stanovanjih, grožnjo predstavljajo leteče bombe, vlada partija (politika), povezovalna sila vladajočih je ideologija, obstaja ministrstvo za resnico, drugače misleče mučijo do spreobrnitve, itd. Pravzaprav se nič od tega ni uresničilo.

Po drugi strani pa je Orwell kljub temu, da je povsem zgrešil tehnološke rešitve, v jedro zadel bistvo medčloveških odnosov v družbi. Pri prav vsaki napaki se za njo skriva natančno tisto bistvo, ki ga je hotel povedati in to bistvo se je v resnici uresničilo.

Namesto ministrstva za resnico imamo factcheckerje. Čeprav so nekaj povsem nasprotnega od ministrstva, zagotavljajo natančno isti cilj: utemeljitev laži kot edine resnice.

Vladajočih ne povezuje ideologija, ampak kapital. Ta ni le enako močna vez kot ideologija ali religija, je močnejši, trajnejši in bolj zanesljiv povezovalec. Odločevalci niso politiki, ampak odločajo njihovi gospodarji, ki si jih postavili na njihova mesta.

Nihče ne prepisuje starih knjig. Informacije v njih se postavijo v novo perspektivo z množico informacij s komunikacijsko močnejšimi mediji. Poleg tega danes z lahkoto spremeniš vsebino spletne strani in je ta vsebina “vedno bila takšna”.

Nihče se ne ukvarja z mučenjem drugače mislečih, z obvladovanjem informacij jih odplavijo na obrobje in v nepomembnost.

Nihče nikogar ne sili v nadzor, izberemo ga sami s pristankom na pogoje uporabe aplikacije. Sploh je za celotno delovanje sistema potrebno zelo malo ljudi, večinoma si distopično realnost povzročimo sami, drug drugemu.

V razvitem svetu leteče bombe ne predstavljajo nobene nevarnosti, celo bolj bolj napredne rakete ne, isto vlogo opravlja terorizem. Lahko udari kjerkoli in kadarkoli ter povzroča trajni strah, kadar je to potrebno.

Orwell seveda ni mogel vedeti, da se bodo pojavili internet, družbena omrežja, globalni digitalni koncerni in resničnostni šovi. Zato je večino tehnoloških podrobnosti napovedal povsem napačno. Očitno pa je zelo dobro poznal človeško naravo in bistvo človeške družbe, ker je kljub napačni tehnološki napovedi do potankosti zadel vsebino praktično vsakega primera, ki ga je napovedal. Torej se ni zmotil, ampak je imel prav. Če pogledam, kaj se dogaja v našem svetu, bi lahko rekla celo: Orwell je bil optimist! Na primer ni predvidel, da bo osrednja tema ustrahovanja in obvladovanja ljudi zdravje, čeprav se zdi očitno, da so na tem področju človeški strahovi najmočnejši.

Izredno pomembno je, da se ozremo okrog sebe, se zavemo distopične resničnosti okoli nas in nehamo sanjati o povratku v staro resničnost. Prihodnost se je ravnokar zgodila in jo zdaj živimo. In živeli jo bomo od zdaj naprej. Sprijaznimo se s tem čimprej, da se bomo lahko bolje borili s težavami, ki nas čakajo.