Verjetno ste ugotovili, da se o kovidu ne govori več in tudi moji blogi so potihnili. Vsi so že naveličani stalnega bombardiranja s korona virusi, “cepljenji” in ostalo šaro. Ljudje o tem nočejo več niti slišati. Prepričani so, da smo neurje nekako prekrižarili in da je končno minilo. Ni več mask, ni več “lockdownov”, ni več PCT pogojev, ni več kovidnih potrdil, ni več ničesar. Zdaj gre lahko vse to v pozabo. Ampak, ali gre res lahko vse v pozabo?

Za zaključno dejanje svoje blogerske kariere o kovidu bom na kratko povzela dve ključni gonilni sili kovidne prevare in moje mnenje o tem, kako bosta vplivali na naše življenje v prihodnosti.

Kovid je bil vojno dejanje proti človeški vrsti

Pred kratkim sem poslušala junijski intervju z dr. Davidom Martinom na platformi LONDONREAL in bom na kratko napisala bistvo njegovega sporočila. Za tiste, ki dr. Martina še ne poznajo, dodajam povezavo do njegovega govora v evropskem parlamentu maja 2023, kjer v 21 minutah razkriva zgodovinsko ozadje kovidne prevare. Na začetku pove, da je pred desetimi leti sedel na istem stolu in opozoril poslance evropskega parlamenta o nevarnostih, ki neizbežno prihajajo, če bodo dovolili, da začnejo države naravo uporabljati kot orožje proti človeštvu.

Dr. Martin poudarja, da imamo zdaj bistveno večji problem, kot smo ga imeli med p(l)andemijo kovida. Zdaj je ključen problem samozadovoljnost ljudi, ki mislijo, da je nevihta za nami. Problem je v tem, da ljudje v zadnjih treh letih NISMO PRISLUHNILI. Ker nismo prisluhnili, so krivci za nevihto ostali nekaznovani. Mi kot ljudstvo nismo zahtevali, da se ta operacija zaključi, da se ugotovi dejstva, da se ugotovi vzroke, kako je sploh lahko prišlo do tega in da se poišče storilce ter se jih kaznuje.

Nevihta ni bila kovid-19 ali virus SARS-COV2. Nevihta je bila skrbno in natančno načrtovana mednarodna kriminalna operacija skupine ljudi na pravih položajih, ki so se namenili zaslužiti velikanske količine denarja in se pri tem niso ustavljali niti pred množičnimi umori. Ne glede na to, da je ta operacija odlično dokumentirana in podkrepljena s trdnimi dokazi, ljudje še vedno NE PRISLUHNEMO. Čeprav se storilci niso niti potrudili, da bi bolje zakrili sledove, se ljudje delamo, kot da se ni nič zgodilo. Zato se bodo te kriminalne operacije ponavljale, vse dokler se običajni ljudje ne bomo naučili prisluhniti in bodočih prevar ne bomo preprečili.

Nevihta niso bila niti mRNK in vektorska “cepiva”, s katerimi so različni globalisti zaslužili na stotine milijard dolarjev. Čeprav jim je uspelo, da so biološko orožje “prodali” ljudstvu kot varno in učinkovito cepivo in pri tem ubili ter pohabili dodatne milijone ljudi, v resnici tudi to dejstvo ni resnični problem. To dejstvo zdaj le izrabljajo za podpihovanje debate med “pro- in anticepilci”. Kar je le ustvarjanje dima, da se ljudje ne bi osredotočali na resnični problem.

Kovidna prevara je samo razkrila, kateri problem v ozadju je v resnici največji; to je dejstvo, da so si nekatere države (npr. ZDA in Velika Britanija) dovolile (kljub izrecnim mednarodnim dogovorom in Nuernberški konvenciji) zavestno financirati in izvajati razvoj biološkega orožja (chimerski korona virusi), ga preizkušati v praksi na ljudeh (npr. izbruh SARSa in MERSa) in ga na koncu uporabiti na celotnem prebivalstvu planeta z namenom velikanskega zaslužka. Zločin proti človeštvu je bil narejen, ostal je nekaznovan in zato se bo ponavljal spet in spet in spet.

Izpostavila bi še eno meni zelo fascinantno dejstvo iz intervjuja. Raziskave na korona virusih in igranje z njihovim genetskim materialom so se začele leta 1966 – samo eno leto po odkritju korona virusov pri človeku in le 13 let po odkritju zgradbe DNK! Znanje o tem je bilo še v povojih, pa so se nekateri znanstveniki (še bolj pa ljudje na vladnih položajih) že igrali z mislijo o spreminjanju korona virusov za človeško manipulacijo. Že leta 1967 so v poskusih okuževali ljudi s spremenjenimi korona virusi.

Virusa SARS nam ni dala narava; SARS je rezultat zavestnega večdesetletnega razvoja in raziskav, da bi razvili biološko orožje za napad na ljudi in virus so patentirali že leta 2002! Leta 2005 so ga v patentnih dokumentacijah uradno poimenovali kot “bioweapons platform technology”, torej tehnologija, ki omogoča uporabo kot biološko orožje.

Vloga množičnih medijev pri tej operaciji

Kako se je to lahko zgodilo, se sprašuje veliko ljudi po svetu. Odgovor je preprost. Če dovolj ljudi dovolj močno prestrašiš, bodo dopustili dejanja, ki jih niti v sanjah ne bi dovolili, če bi višji deli njihovih možganov delovali. Žal se ti deli možganov izklopijo, ko se človek znajde v življenjsko ogrožujoči situaciji. Takrat prevzamejo vlogo nižji deli možganov, ki omogočijo telesni stresni odziv na nevarnost (boj ali beg) in nam v takih situacijah pomagajo preživeti. Tako je z naravno selekcijo uredila narava in zato smo kot človeška vrsta lahko preživeli. Žal narava ni predvidela sodobne tehnologije in množičnih medijev, ko ta sicer učinkovit sistem ne deluje več.

Množični mediji so imeli pri operaciji Kovid-19 ključno vlogo. Brez njih operacija ne bi uspela. Globalno enotna zgodba, ustvarjanje panike in aktivna cenzura drugače mislečih strokovnjakov se niso zgodili slučajno. Zato je ob zaključku zgodbe smiselno, da si ogledamo tudi ozadje druge gonilne sile operacije.

Ker to ni moje področje, bralcem mojega bloga priporočam kratek zgodovinski pregled razvoja novinarstva in tiskanih medijev od zgodnjega 19. stoletja do danes. Blog je napisal ameriški zdravnik dr. Pierre Kory in v blogu citira mnogo zanimivih virov. Prebiranje teh podatkov bo vsakogar ozdravilo še zadnjih iluzij o neodvisnosti medijev. Poskušala bom povzeti bistvo sporočila.

Novinarstvo je filter, skozi katerega navadni ljudje, ki živimo zaposlena življenja, razumemo zapleteno delovanje človeške družbe. In s tem orodjem posamezniki, ki imajo moč in oblast, manipulirajo že skoraj dve stoletji. Organizirana manipulacija prek medijev se je začela v ZDA v letu 1846 s centralizacijo tiskanih medijev. To se je zgodilo z ustanovitvijo agencije Associated Press (AP), na videz neprofitne organizacije, s pomočjo katere so lastniki medijev lansirali enotne novice. Začelo se je s petimi časopisnimi hišami, a do leta 1919 so začeli enotne novice povzemali vsi dnevni časopisi v ZDA in tako vplivali na mnenja 30 milijonov Američanov. Glede na sestavo in besedilo teh novic si lahko predstavljate, kakšen vtis je prejelo teh trideset milijonov ljudi, in mnenje, ki so si ga ustvarili in posredovali drugim. To je najmočnejša gonilna sila za ustvarjanje moči v družbi, ki je kadarkoli obstajala na tem svetu. Z izumom radia in televizije se je vpliv medijev na navadne ljudi še dodatno povečal, z razvojem interneta in različnih družbenih omrežij pa dosegel nepredstavljivo moč.

Leta 2019 je imela organizacija AP več kot 240 izpostav po svetu, včlanjenih je 1400 ameriških časopisov, prav tako pa so zdaj v organizacijo včlanjene različne televizijske hiše, mednarodni naročniki in spletne stranke. In kdo danes nadzoruje AP? Steven R. Swartz, ki je predsednik in je hkrati tudi predsednik in izvršni direktor podjetja Hearst. Hearst je eno največjih svetovnih informacijskih, storitvenih in medijskih podjetij s sedežem v ZDA. Novice so v dveh stoletjih postale popolnoma centralizirane, svet pa je postal igračka v rokah peščice bogatih in vplivnih ljudi. In cenzura je sedaj v praksi osnovni princip novinarstva velikih medijev. Zdaj vemo, zakaj je bil kovid-19 takšna nočna mora – zaradi globalno razširjenega cenzuriranja novic o resnični nevarnosti virusa SARS-COV2, o učinkovitosti zgodnjih zdravljenj in o toksičnosti, smrtnosti ter neučinkovitosti “cepiv”.

Ne vem, ali ste to ugotovili tudi sami, vendar je od kovida naprej v množičnih medijih jasno opaziti po vsem svetu povsem enotno in vsebinsko usklajeno zgodbo o vseh ključnih temah v naši družbi (podnebne spremembe, vojna v Ukrajini, protesti v Franciji, finančna kriza…). Cenzura na socialnih omrežjih in drugih internetnih medijih se je sedaj razširila tudi na vse druge pomembne teme. Nenadoma prosta izmenjava mnenj ni več mogoča.

Že zdavnaj nimamo več svobodnega novinarstva, ki bi preverjalo moč različnih vej oblasti in nadziralo mednarodne korporacije. Navadni ljudje smo jim tako prepuščeni na milost in nemilost.

Zaključne misli

Želim si, da bi lahko zaključila kovidno zgodbo kaj bolj optimistično. A težko je pri vseh teh dejstvih tiščati glavo v pesek. Dejstvo je, da imajo ljudje na položajih na voljo biološko orožje, ki ga lahko kadarkoli uporabijo in dejstvo je, da istočasno manipulirajo z nami prek množičnih medijev. Njihovo največje orožje je strah, ki ga očitno lahko zanetijo na zelo enostaven način.

A poglejmo si še drugo plat medalje. Na naši strani imamo našo številčnost (ta je v zgodovini vedno zmagala), kar 8 milijard nas je. Pa tudi če bi nas bilo le 500 milijonov, bi nas bilo dovolj za “vlečenje vrvi”. Dovolj nas je, da se organiziramo in dosežemo premike v družbi. Prek lastnih neodvisnih medijev, interneta in knjig lahko vplivamo na mnenje ljudstva in stalno objavljamo objektivne novice. Vse, kar moramo storiti je, da stopimo iz cone udobja, dokler ga sploh še imamo. Tukaj in zdaj. Povedano še z besedami irskega glasbenika Hozierja:

“Ni čas, da se zbudimo, čas je, da vstanemo.”

“It’s not the waking, it’s the rising

it’s the grounding of the foot uncompromising

it’s not forgoing of the lie

it’s not the opening of eyes

it’s not the waking, it’s the rising.”

-Hozier, irski glasbenik, v pesmi Nina Cried Power

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO, angleško WHO) je formalno specializirana agencija Organizacije združenih narodov, odgovorna za sodelovanje držav na področju zdravstva. Vendar ta sicer pomembna dejavnost v zadnjih letih predstavlja le majhen del delovanja SZO, pretežni del predstavlja vzpostavljanje infrastrukture za trženje in pomoč pri trženju izdelkov farmacevtske industrije. Ta dejavnost je predvsem v interesu te gospodarske panoge in posledično dobičkov njenih lastnikov. V preteklosti je SZO postopoma izoblikovala tržni model pandemije, ki farmacevtski industriji omogoča in pospešuje trženje njenih izdelkov. Vsi se spominjamo prašičje gripe, ko so zaradi umetno ustvarjene panike s strani SZO države tekmovale, katera bo prej dobila, in dobila večje količine zdravila Tamiflu, ki na koncu zaradi lažne panike nikoli ni bilo uporabljeno. Sredstva iz zdravstvenih proračunov držav so bila porabljena brez učinka, lastniki farmacevtskih podjetij so si razdelili dobičke, odgovarjal ni nihče, posledice smo pometli pod preprogo in smo šli veselo dalje proti naslednji pandemiji. Podobno je bilo tudi pri predhodnih pandemijah, pri vsaki pa je SZO naredila korak naprej v tehnologiji in uspešnosti trženja strahu in posledično farmacevtskih izdelkov, tako da je ta tehnologija postala že zelo dovršena.

Spremembe definicij so že dejstvo

Že v preteklih letih je SZO spremenila definicije, ki ji omogočajo ukrepanje in olajšujejo uporabo farmacevtskih izdelkov. Najprej je leta 2009 spremenila opredelitev, kdaj se lahko razglasi pandemija in se lahko uvedejo ukrepi za njeno preprečevanje. Prej se je pandemija lahko razglasila le, če se je nova nalezljiva bolezen hitro razširila na več celin, povzročila zelo veliko število hudo obolelih in izjemno visoko stopnjo smrtnosti. Ta opredelitev je doživela korenito spremembo in sicer s črtanjem besed “povzroča veliko število hudo obolelih in izjemno visoko smrtnost”. Na podlagi spremenjene definicije je lahko SZO razglasila pandemijo kovida-19 in lahko že zdaj vsako leto razglasi pandemijo gripe ali prehlada.

Leta 2020, že po razglasitvi pandemije kovida-19, je spremenila definicijo čredne imunosti. Po prejšnji definiciji se je ta lahko pridobila s prebolelo okužbo ali cepljenjem, kar je v skladu z medicinsko znanostjo, po novi opredelitvi pa le še s cepljenjem, kar je v nasprotju z medicinsko znanostjo in stroko. Vemo, da obe prispevata k čredni imunosti in da je naravno pridobljena imunost brez izjeme boljša od imunosti pridobljene s cepljenjem. Tako bodo po spremembi definicije zdravstvene oblasti skušale zagotoviti čim večjo precepljenost namesto čredne imunosti.

Leta 2021 je SZO spremenila še definicijo cepiv. Nova definicija ne temelji več na načinu delovanja cepiv in opredelitvi pričakovanih učinkov, ampak je tako ohlapna, da omogoča registracijo in uporabo najrazličnejših farmacevtskih izdelkov in postopkov kot cepiva. Tudi cela vrsta že uveljavljenih zdravil in dodatkov ustreza tej definiciji, tudi na primer vitamin C in izvleček ameriškega slamnika. Po spremenjeni definiciji lahko zdravstvene oblasti veliko število farmacevtskih izdelkov odobrijo kot cepiva in zahtevajo obvezno cepljenje za dosego čredne imunosti.

Po spremembi vseh treh definicij lahko zdaj SZO razglasi pandemijo za vsako sezonsko epidemijo, ki jo povzročajo respiratorni virusi vsako leto že tisočletja, posledica pa bo obvezno “cepljenje” z izdelki, ki pred spremembo definicije ne bi bili odobreni, po spremembi pa bodo ustrezali definiciji cepiv in bodo zaradi “izrednih razmer” dobili “začasno” dovoljenje za uporabo, kot smo se že naučili pri lažni pandemiji kovida-19. Takšna ureditev omogoča že zdaj izredno enostavno in tudi zelo verjetno zlorabo položaja SZO v korist njenih financerjev – farmacevtskih podjetij ter njihovih skladov in fundacij.

Dosedanje spremembe niso bile dovolj

Najprej se je zdelo, da bodo spremembe definicij zadostovale za razglasitev nove pandemije, vendar ni bilo tako. Razglasitev pandemije opičjih koz je neslavno propadla. Generalni direktor SZO je sicer pandemijo razglasil, in to kar v nasprotju z mnenjem strokovnega organa. Vendar kljub dobro pripravljeni tržni akciji s “fotogeničnimi” (torej zelo strašljivimi) fotografijami, grafi, priporočili in vso ostalo trženjsko infrastrukturo prevara ni uspela. K temu je nedvomno prispevala tudi naša skupnost “Team Reality”, ki je takoj in odločno z glasnim smehom sprejela prevaro in jo na enak način pospremila s prizorišča. Uradno nas zasmehujejo in imenujejo “anticepilski teoretiki zarote”, v resnici pa so spletne strani in blogi naše skupnosti za veliko ljudi veliko bolj zanesljiv vir informacij kot pa oblast in uradni mediji. In tudi osel ne gre vedno dvakrat na led, čeprav nikakor noče priznati, da je prvič padel. Vsekakor se ljudje opičjih koz niso bali in so zato razmišljali s trezno glavo in zdravo pametjo. Posledično se tudi zdravniki in zdravstveni strokovnjaki niso dali zapeljati tako kot pri kovidu-19, ko je uspel slogan: “Ampak ljudje umirajo, če se boš upiral ukrepom, boš kriv za njihovo smrt”. Brez zdravnikov in strokovnjakov pa se tudi politiki niso upali odločiti za ukrepanje in poskus prevare je neslavno propadel. Pokazalo se je, da ima manipulacija ljudi svoje meje in da samo spremenjene definicije ne bodo dovolj za paniko in uspešno prodajo farmacevtskih izdelkov. Glavne pomanjkljivosti trenutne ureditve za trženje brez omejitev so v tem, da se odločitve SZO sprejemajo samo na podlagi resnične nevarnosti, da jih mora potrditi strokovni organ, da so odločitve SZO za države članice samo neobvezna priporočila in da morajo ukrepi spoštovati človeško dostojanstvo ter človekove pravice in svoboščine. Zato mora SZO te pomanjkljivosti odpraviti, če želi učinkovito prispevati k trženju farmacevtskih izdelkov.

Predlagane spremembe mednarodnih pogodb

SZO zdaj načrtuje spremembo Mednarodnega zdravstvenega pravilnika (IHR) in podpis nove konvencije o pandemijah (mednarodne pogodbe, ki še nima imena, popularno jo imenujejo “pandemična konvencija”), katerih bistvena vsebina je naslednja:

• ukrepe SZO bo lahko sprejela že ena oseba: generalni direktor ali področni direktor, nikakršno soglasje strokovnega ali kolektivnega  organa ne bo potrebno za veljavnost odločitve;
• ukrepi SZO bodo lahko sprejeti že na podlagi potencialne nevarnosti in ne samo dejanske nevarnosti za zdravje;
• ukrepi SZO bodo neposredno pravno obvezujoči za vse države članice; na ta način bo SZO nadrejena nacionalnim zakonom in ustavam držav članic in države bodo izgubile suverenost na področju zdravja;
• ukrepom SZO ne bo več potrebno upoštevati omejitve, da morajo ukrepi spoštovati človeško dostojanstvo ter človekove pravice in svoboščine;
• uveden bo svetovni sistem nadzora z univerzalnimi zdravstvenimi potrdili.

Ukrepi bodo lahko izrecno vključevali celo:

• obvezne zdravstvene preglede;
• obvezna dokazila o cepljenju;
• nadzor, sledenje stikov in obvezna karantena “sumljivih” (angl. suspect) oseb;
• obvezna izolacija in obvezno zdravljenje “obolelih” (angl. affected) oseb;
• preprečitev dostopa in nadzor izhoda za “sumljive” osebe.

V primeru sprejema sprememb in podpisa nove konvencije bomo ljudje izgubili možnost pravnega varstva naših pravic v zvezi z zdravjem. Za nas bo obvezno in pravno zavezujoče, kar bo odločila ena oseba iz SZO. To je še posebej nevarno, ker imajo SZO in njeni funkcionarji neomejeno diplomatsko imuniteto pred pregonom zaradi svojih odločitev in ravnanj. Predlagana ureditev kar kliče po katastrofi za nas ljudi in za naše zdravje. Če dopustimo sprejetje predlaganih sprememb pravil SZO ali pa iz te organizacije ne izstopimo, če bodo spremembe sprejete, se nam obeta zdravstveno suženjstvo in konec osebne svobode slehernega posameznika.

Ne verjemite uradnim govorcem

Pomembno je povedati, da je sprejemanje sprememb s strani držav le šov za javnost. Tisti, ki v ozadju vlečejo niti, imajo pod natančno kontrolo, koliko držav bo glasovalo za spremembe, s kakšnim izsiljevanjem jih bodo v to “prepričali” in kakšen je rezervni scenarij, če glasov ne bo dovolj. To se je jasno pokazalo že lani v maju, ko so kljub očitnemu porazu na prvi razpravi (o tem sem pisala v blogu Kaj bo jeseni?), nemoteno nadaljevali s sprejemanjem aktov. Države so predlagano ureditev večinsko že zavrnile, kljub temu pa gre šov s sprejemanjem sprememb nemoteno naprej.

Vedeti morate, da so trditve predstavnikov vlade in SZO v zvezi s sprejemanjem sprememb aktov SZO samo reklamni slogani, skrbno pripravljeni in že preizkušeni za zavajanje javnosti. To se je jasno pokazalo v oddaji Arena, ki jo je vodila Vida Petrovčič. Zato se nikar ne zadovoljite s praznimi puhlicami, ampak poiščite vsebinska pojasnila v alternativnih virih.

Za tiste, ki jih zanimajo podrobnosti v zvezi s spremembami aktov SZO, priporočam članka, ki ju je napisal njihov nekdanji sodelavec David Bell:

Brownstone Institute 1.2.2023

Brownstone Institute 3.3.2023

Veliko kvalitetnih virov je tudi v Substack blogu Jamesa Roguskega, ki pa je žal nekoliko kaotičen:

James Roguski Substack

Tisti, ki jih zanimajo le primarni viri in ne verjamejo interpretacijam, si lahko preberejo originalni akt SZO na njihovi spletni strani: Spremembe IHR in Predlog “Pandemične konvencije”.

Kaj lahko naredimo?

Kaj lahko naredimo, da preprečimo zdravstveno suženjstvo in uvedbo totalitarizma v našo družbo? Skoraj zanesljivo cepilni zaslužkarji in zdravstvene oblasti v njihovi službi pripravljajo sistematično akcijo pranja možganov, podobno kot so uspešno naredili pri kovidu, da so zavedli ljudi, ki so nasedli in začeli verjeti v novost in nevarnost običajnega respiratornega virusa. Ali pa nameravajo spremembe izpeljati v polnem medijskem molku, kot so na primer naredili pri sprejemanju slovenskega Zakona o nalezljivih boleznih. Morda se še niso odločili in se bodo prilagodili situaciji v posamezni državi in razvoju dogodkov, kot je to običajno v resničnostnem šovu.

Kljub temu, da je sprejemanje sprememb aktov SZO samo šov za javnost, pa imamo prav tu največ možnosti za uspeh, če želimo preprečiti ali vsaj upočasniti uvajanje totalitarizma. V vsakem primeru je naša naloga širiti informacije o nevarnosti sprememb in nujnosti njihove zavrnitve ali nujnosti izstopa iz SZO, če bodo spremembe sprejete. Predlagam, da se začnemo vsi osveščeni ljudje organizirano boriti proti sprejemu nove konvencije SZO, če pa bo postalo verjetno, da bo ta sprejeta, pa za izstop naše države iz SZO. Nekaj akcij že poteka, skušati jih moramo povezati v enotno gibanje.

Odvetnik Domen Gorenšek še vedno zbira podpise proti pristopu naše države k novemu sporazumu, na kar sem že opozorila v posebnem blogu Javni poziv. Zbral je preko 23.000 podpisov, potrebovali pa jih bomo še več. Tudi Iniciativa slovenskih zdravnikov pripravlja ozaveščanje. Prepričana sem, da nastaja še več iniciativ. Upam, da se bomo tokrat uspeli organizirati. Moramo se, saj gre zares!

Konec mojega bloga?

Svoj blog sem poimenovala po kovidu, ker sem ljudem hotela posredovati nekaj zamolčanih informacij o virusu, o bolezni in o neznanstvenih ukrepih zdravstvenih oblasti. Vsaj naslov že nekaj časa ni več primeren, saj je kovid samo delček tega, kar se nam dogaja. Predvsem se ljudje kovida ne bojijo več, za njih je postal nepomemben in samoumeven del življenja. Informacij v zvezi s kovidom ljudje ne berejo več, zato jih tudi pisati nima smisla. Pisati mnenja o imperializmu, dobičkarjih, inflaciji, energetski krizi in kmalu o ekonomski krizi, pa za nekoga, ki se ukvarja z zdravjem ljudi (tako kot jaz), nima prav veliko smisla. Predvsem ne vem, koga bi to zanimalo in kdo bi to bral, zato je nadaljnji obstoj mojega bloga pod resnim vprašajem.

Za konec oziroma nekakšno slovo od kovida pa želim vseeno posredovati nekaj mojih razmišljanj o tem, kam nas je kovid pripeljal, o trenutnem stanju v naši družbi in o tem, kaj nas čaka v prihodnje.

Kristalno jasna resnica o kovidu

Kar se tiče kovida, je postalo kristalno jasno brez najmanjše trohice dvoma, da gre za največjo zdravstveno prevaro vseh časov. Gre tudi za eno največjih poslovnih prevar v zgodovini, vsaj po deležu prevaranih ljudi (to je velika večina človeštva), če že ne po količini denarja, prelitega v žepe dobičkarjev.

Predvsem so o kovidu popolnoma jasna naslednja dejstva:

1. Da je virus ušel iz laboratorija je bila najprej teorija zarote, zaradi katere so te vrgli s Twitterja in Facebooka, zdaj so to ugotovitve uradnih oblasti, celo senata ZDA.
2. Kovid-19 je obstajal in se širil v Evropi (zelo verjetno pa tudi v ZDA, v Avstraliji in tudi drugje po svetu) zanesljivo vsaj od septembra 2019 in do uvedbe ukrepov ni povzročal prav nič večjih težav kot vsakoletna gripa. Viroze so zdravniki pač zdravili kot viroze. Šele definiranje in poimenovanje kovida in nato neobičajni zdravstveni in nezdravstveni ukrepi proti njemu so povzročili val primerov, hospitalizacij in smrti.
3. Pri vbrizgavanju genetskih pripravkov ne gre za nikakršno cepljenje, niti za takšno v narekovajih. Ti farmacevtski izdelki nimajo nikakršnega učinka niti na verjetnost okužbe, niti na verjetnost prenosa na druge, niti na potek epidemije. Vsi učinki na zmanjšanje kovidnih hospitalizacij in kovidnih smrti so (poleg naraščajočega obsega naravne imunosti po prebolelosti) posledica statističnih prevar.
4. Obseg epidemije je omejila izključno naravna imunost, ki je premagala (vsaj kot kaže trenutno) še en respiratorni virus kljub ukrepom oblasti, ki so naredile vse, da pomagajo virusu preživeti čim dlje in se kar najbolj uspešno razvijati.
5. Stranski učinki vbrizgavanja eksperimentalnih genetskih pripravkov so pogosti in hudi. Smrtnost se je v zadnjih dveh letih v vseh državah z visoko precepljenostjo močno povečala. Sama epidemija kovida leta 2020 smrtnosti ni bistveno povečala, prvič se je ta povečala z uvedbo ukrepov pozno pomladi in jeseni 2020, dodatno pa še v večji meri po decembru 2020, ko so začeli z množičnim vbrizgavanjem genetskih pripravkov. Od takrat je veliko višja od pričakovane.
6. Omogočanje in vsiljevanje množičnega vbrizgavanja genetskih pripravkov je bil množičen eksperiment na ljudeh, plačan z njihovim lastnim denarjem.
7. Praktično celotna “znanost” v zvezi s kovidom (tudi to besedo moramo začeti pisati v narekovajih, saj gre za nasprotje resnične znanosti) temelji na prevarah glede zdravstvenih dejstev in na statističnih prevarah: nesimptomatski primeri in “okužbe” namesto lažno pozitivnih rezultatov testov, posledično ugotovljeni nesimptomatski prenosi, prevarantsko merjenje učinkovitosti “cepiv”, itd.
8. Množična uporaba mRNA tehnologije se je v kovidnem primeru izkazala za katastrofo. Posledice za zdravje človeštva bodo obsežne in dolgoročne.

Trenutno dejansko stanje

Kljub temu, da je delu ljudi resnica o kovidu kristalno jasna, se ne zgodi nič. Majhen delež ljudi pozna resnico in jo do določene mere tudi razume, za veliko večino ljudi pa še naprej velja lažna zgodba: obstajal je nevaren nov virus, ki je povzročil pandemijo, vendar smo z izumom novih čudežnih “cepiv” pandemijo uspešno premagali. Še naprej pa se moramo odpovedovati svojim pravicam. Ta lažna zgodba bo do konca človeštva ostala v zavesti ljudi, v naših zgodovinskih knjigah in povsod.

Še bolj pomembno od same zgodbe pa je novo dejansko stanje, torej stvari, ki so bile uvedene pod krinko krize, in ki so ostale:

1. Povečana smrtnost in poslabšanje zdravja (oboje iz deklarirano nepojasnjenih! vzrokov) se pripisujeta posledicam pandemije kovida, raziskovanje nepojasnjenih vzrokov je predmet “znanstvenih” raziskav.
2. Nošenje mask v javnosti je povsem običajna stvar, ljudje se pač želijo zaščititi in moramo jim pustiti pravico do tega. Prav tako je običajna stvar, da lahko oblast kadarkoli brez razloga in dokazov o učinkovitosti uvede obvezno nošenje mask.
3. Uporaba kovidnih potrdil (slavna QR koda na mobilnih aplikacijah) je zakonita, država jih lahko kadarkoli po potrebi uvede. Delovanje te tehnologije in sprejemljivost njene uporabe sta preizkušeni v praksi in ljudje se uporabi ne upirajo.
4. Nove prevarantske definicije so ostale: za praktično vsako bolezen, vključno s prehladom, je mogoče razglasiti pandemijo, skoraj vsako zdravilo (tudi takšno brez resničnega učinka) je mogoče razglasiti za cepivo, prisiljevanje k “cepljenju” je med ljudmi splošno sprejeto in celo obravnavano kot nujno (ljudje, ki so nasedli prevari, so prepričani, da imajo pravico, da si tudi tisti, ki niso nasedli prevari, vbrizgajo eksperimentalni farmacevtski izdelek), nesimptomatični primeri in prenosi so “znanstveno” potrjeno dejstvo.
5. Raziskave za “cepiva” niso več potrebne, zadostuje merjenje nekega nepomembnega podatka na nekaj miših, in to je splošno sprejeto kot dopustno, zakonito, moralno in normalno.
6. Popolne statistične neumnosti so temelj “znanosti” in ta “znanost” se objavlja v nekoč resnih znanstvenih revijah.
7. Večina ljudi verjame, da bo “dobri” milijarder s prevzemom najpomembnejšega svetovnega družbenega omrežja rešil svet, ker verjame v svobodo govora in ameriške vrednote. Ha!

Če analiziramo položaj za nazaj, so bila ta dejstva in ti učinki v bistvu namen režiserjev in scenaristov. Kovid je nepomembna epizoda, cepilni potni listi, ki so ostali in ki bodo naše življenje spremenili do neprepoznavnosti, pa so dejstvo.

Zgodba gre naprej

Kovidna zgodba se zaključuje, resnične zgodbe pa se šele začenjajo: vojna v Ukrajini (in kmalu še kje?), skorajšnje pomanjkanje hrane v manj razvitem delu sveta, rekordna inflacija v razvitem delu sveta, verjetni propad evra, energetska kriza zaradi pomanjkanja energentov kljub temu, da je energentov dovolj, samo Rusijo moramo kaznovati z zmrzovanjem naših ljudi in zapiranjem naših tovarn. Za večino ljudi je to samo nekaj nepovezanih naključij, ki so se slučajno zgodila prav zdaj, in za vse je kriv nek imperialistični vladar (jasno ne tisti iz našega, ampak tisti norec iz nasprotnega tabora), ki se mu je ravno zdaj brez vsakega razloga zmešalo in zato napada lastne ljudi v sosednjih državah, razstreljuje lastne plinovode, ne dobavlja energentov in grozi z atomsko bombo. Da se je ta norec šolal skupaj z našimi voditelji, kot sta Angela Merkel in Bill Gates, ne ve praktično nihče.

Tudi način reševanja vseh teh naključij, ki so nas doletela, ljudem ni prav nič sumljiv: vlada bo pomagala upokojencem, vlada bo pomagala socialno šibkim, vlada bo pomagala podjetjem. Oblast pozna samo en pristop: takšen, da je vedno večji delež ljudi vedno bolj odvisen od vladnih plačil. Večini ljudi se to zdi pravilen in pravičen pristop.

Starejši se sicer še spominjamo tudi drugačnih možnosti, kot je na primer razmišljanje: inflacija je neobvladljiva, očitno nisem kos položaju, torej bom odstopil, da položaj zasede nekdo drug, ki je bolj sposoben. Ha, ha, kakšna demokratična utopija je to danes! Ljudem niti na misel ne pride, da bi kaj takega zahtevali. Ljudje so voditeljem hvaležni, da so jih obvarovali pred še več smrti in pred še hujšo inflacijo.

Zbudite se že iz sanj, dragi prijatelji!

In tukaj smo trenutno. Manjša skupina ljudi (tudi vsi, ki to berete) seveda razume, da ne gre za kopico naključij, ki so se nam zgodila slučajno, ampak imajo vse te zgodbe svoje logične vzroke. Vendar to nima na nadaljnji potek zgodbe nobenega vpliva. Resničnostni šov se nadaljuje naprej v isti smeri in z nezmanjšano hitrostjo.

Glavni problem je, da celotna naša stran množično sanja. Nasprotna stran nam servira navidezne majhne zmage, da živimo v utvari, da se zadeve (po naši zaslugi) vračajo v običajne tirnice.

Pred kratkim je na primer po naših blogih in substackih potekala razprava o tem, naj ne dopustimo amnestije kovidnih prevarantov in pometanja prevare pod preprogo, ampak zahtevamo raziskavo in obsodbo odgovornih. Takšno razmišljanje je absurdna neumnost iz vsaj dveh razlogov. Prvič, takšno razmišljanje je že samo po sebi dejanska zmaga nasprotne strani: diskutirati o možni amnestiji, medtem ko zločin še traja in ko je jasno, da bo trajal še naprej, je enaka neumnost kot nesimptomatična bolezen. Že definicija pojma in polemiziranje o njem je zmaga neumnosti, torej nasprotne strani, ki ji neumnost koristi. In drugič, kot da bi mi ljudje odločali o pomembnih stvareh, da bi lahko sploh bili v stanju podeliti amnestijo. To je popolna utvara! Odloča izključno nasprotna stran in mi nimamo nobenega vpliva! Saj bodo morda kakšnega grešnega kozla tudi kje obsodili, ampak vsi glavni akterji bodo ostali na položajih in delovali naprej v novih zgodbah.

Moji dragi somišljeniki in prijatelji, prosim vas, zbudite se! Trenutno smo na obrobju in nepomembni. Med dostopnimi informacijami (to je na internetu, saj pri časopisih in televiziji niti blizu ne pridemo) smo (vključno z mano) izključno samo zato, ker smo nenevarni in neškodljivi. Neškodljivi za mišljenje in ravnanje velike večine ljudi, kar ima edino dejanski vpliv in pomen v družbi. Mi, ki razumemo, za kaj gre, drug drugemu pišemo bloge in se zasipamo z enournimi video posnetki, ki vedno znova in znova potrjujejo, kar že vemo. Zaradi njih se počutimo zmagovalce, ker smo odkrili resnico. Dejansko pa nas žejne vodijo preko vode. Zgodba gre naprej in mi je niti ne upočasnjujemo.

Trenutno boj s totalitarizmom izgubljamo! In če bomo nadaljevali na enak način, nimamo nobenih možnosti za zmago. Načina, kako bomo vzpostavili vsaj približno ravnotežje, še ne poznamo, nismo ga še odkrili ali izumili. Morda ga tudi nikoli ne bomo in bo svet ostal takšen, kakršen je po kovidu in kot sem ga opisala v prejšnjih odstavkih. Če pa lahko odkrijemo ali izumimo kak način, moramo to storiti čimprej, ker naš sedanji način ne deluje! Človeštvo se trenutno utaplja v lastni neumnosti, medtem ko so oblast že prevzeli totalitaristi. Trenutno živimo v Orwellovem 2022! Začnimo se zavedati tega!