Napisala sem že, da je po mojem mnenju eden od pomembnih razlogov, da smo se znašli v svetu, v katerem živimo, dejstvo, da ne vidimo, da se je prihodnost že zgodila in da se nam distopična realnost že dogaja, samo opazimo je ne. Predvsem je ne opazi večina ljudi. Da bi jo opazili, je morda smiselno pogledati v preteklost in takratne napovedi primerjati s tem, kar se je zgodilo kasneje in tem, kar se nam dogaja.
Eden najbolj slavnih napovedovalcev prihodnosti je bil angleški pisatelj George Orwell. Njegova romana 1984 in Živalska farma sta brezčasni uspešnici. Je imel Orwell prav, ali se je zmotil? Oboje! O nekaterih stvareh se je zmotil, o nekaterih pa je imel še kako prav. Poglejmo na primer njegov roman 1984.
Prihodnosti po definiciji ni mogoče predvideti ali napovedati. Razlog je preprost, razlika med sedanjostjo in prihodnostjo namreč ni v poteku časa, ampak v tem, česar v sedanjosti ne vemo, vedeli pa bomo v prihodnosti. Če bi to vedeli že sedaj, potem bi bila prihodnost sedanjost. Če bi Orwell leta 1948 vedel, da bo obstajal internet, bi že takrat obstajal internet. Zato so zgodbe o tem, kako je nekdo napovedal gospodarsko krizo ali vojno, samo pravljice. Orwell je tipičen primer, da prihodnosti ni mogoče napovedati. Povsem se je zmotil v večini podrobnosti. Več kot očitno napačna je že letnica, ki jo je uporabil za naslov. Vsa tehnologija, ki si jo je predstavljal za nadzor, je povsem zastarela in se ni nikoli uresničila. Nekaj primerov napak, ki najbolj bodejo v oči: zgodovina se spreminja s ponovno izdajo knjig in časopisov, nadzor poteka s helikopterji in kamerami v TV zaslonih v stanovanjih, grožnjo predstavljajo leteče bombe, vlada partija (politika), povezovalna sila vladajočih je ideologija, obstaja ministrstvo za resnico, drugače misleče mučijo do spreobrnitve, itd. Pravzaprav se nič od tega ni uresničilo.
Po drugi strani pa je Orwell kljub temu, da je povsem zgrešil tehnološke rešitve, v jedro zadel bistvo medčloveških odnosov v družbi. Pri prav vsaki napaki se za njo skriva natančno tisto bistvo, ki ga je hotel povedati in to bistvo se je v resnici uresničilo.
Namesto ministrstva za resnico imamo factcheckerje. Čeprav so nekaj povsem nasprotnega od ministrstva, zagotavljajo natančno isti cilj: utemeljitev laži kot edine resnice.
Vladajočih ne povezuje ideologija, ampak kapital. Ta ni le enako močna vez kot ideologija ali religija, je močnejši, trajnejši in bolj zanesljiv povezovalec. Odločevalci niso politiki, ampak odločajo njihovi gospodarji, ki si jih postavili na njihova mesta.
Nihče ne prepisuje starih knjig. Informacije v njih se postavijo v novo perspektivo z množico informacij s komunikacijsko močnejšimi mediji. Poleg tega danes z lahkoto spremeniš vsebino spletne strani in je ta vsebina “vedno bila takšna”.
Nihče se ne ukvarja z mučenjem drugače mislečih, z obvladovanjem informacij jih odplavijo na obrobje in v nepomembnost.
Nihče nikogar ne sili v nadzor, izberemo ga sami s pristankom na pogoje uporabe aplikacije. Sploh je za celotno delovanje sistema potrebno zelo malo ljudi, večinoma si distopično realnost povzročimo sami, drug drugemu.
V razvitem svetu leteče bombe ne predstavljajo nobene nevarnosti, celo bolj bolj napredne rakete ne, isto vlogo opravlja terorizem. Lahko udari kjerkoli in kadarkoli ter povzroča trajni strah, kadar je to potrebno.
Orwell seveda ni mogel vedeti, da se bodo pojavili internet, družbena omrežja, globalni digitalni koncerni in resničnostni šovi. Zato je večino tehnoloških podrobnosti napovedal povsem napačno. Očitno pa je zelo dobro poznal človeško naravo in bistvo človeške družbe, ker je kljub napačni tehnološki napovedi do potankosti zadel vsebino praktično vsakega primera, ki ga je napovedal. Torej se ni zmotil, ampak je imel prav. Če pogledam, kaj se dogaja v našem svetu, bi lahko rekla celo: Orwell je bil optimist! Na primer ni predvidel, da bo osrednja tema ustrahovanja in obvladovanja ljudi zdravje, čeprav se zdi očitno, da so na tem področju človeški strahovi najmočnejši.
Izredno pomembno je, da se ozremo okrog sebe, se zavemo distopične resničnosti okoli nas in nehamo sanjati o povratku v staro resničnost. Prihodnost se je ravnokar zgodila in jo zdaj živimo. In živeli jo bomo od zdaj naprej. Sprijaznimo se s tem čimprej, da se bomo lahko bolje borili s težavami, ki nas čakajo.
Karin Rižner 