Okuženost in bolezen nista isto
Za uvod moram najprej pojasniti najpomembnejše dejstvo. Okuženost in bolezen nista eno in isto. Ker smo socialna bitja, se ves čas družimo z drugimi. Pri tem si izmenjujejo veliko mikroorganizmov, izmenjujemo pa si jih tudi z drugimi živimi bitji (posredno prek predmetov ali neposredno prek bližnjih stikov). To pomeni, da v nas neprestano prihajajo mikroorganizmi, ki jih drugi izločajo s slino, potom, blatom, urinom, z dihanjem, kašljanjem ali kihanjem. To se pri respiratornih virusih, ki so v naši okolici 24 ur na dan, še posebno dobro pokaže. Posledica tega dejstva je, da smo celo življenje izpostavljeni respiratornim virusom vsako minuto našega življenja. Z dihanjem jih vdihnemo in/ali vnesemo v usta z rokami. Ti virusi končajo na sluznici zgornjega dihalnega trakta in ustne votline/žrela. To, da so različni respiratorni virusi neprestano na sluznici, JE NORMALNO STANJE.
Če torej konstantno jemljemo vzorce iz naše sluznice in testiramo njihovo prisotnost s hitrimi ali PCR testi, bomo neizbežno ves čas zaznavali njihovo prisotnost. Vprašanje je le, koliko virusov oziroma njihovih delov se je znašlo na testni palički, da jih bo testna metoda zaznala in bo test pozitiven. Iz tega razloga je testiranje zdravih ljudi huda strokovna napaka, na kar opozarja mnogo neprodanih strokovnjakov (tudi v Sloveniji). Ne smemo pozabiti, da je pri PCR testu stopnja lažno pozitivnih rezultatov kar 97% (pri 40 ciklih).
Virusi, ki neprestano prihajajo v naše telo, avtomatično seveda ne povzročajo bolezni. V večini primerov njihov vstop v telo skozi sluznice prepreči sluznični imunski sistem s sluzničnimi protitelesi IgA na čelu. Če ta prva obrambna linija popusti ali ni zadostna, imunski sistem vključi še mnogo drugih mehanizmov, ki blokirajo razširjanje in razmnoževanje virusov.
Bolezen nastopi takrat, kadar imunski sistem ne zmore ustaviti virusa in se je prisiljen boriti z njim še naprej, ker je določen del virusov uspel napasti celice in se razmnoževati v večjem številu. Strokovno se ta faza imenuje akutni vnetni odgovor in simptomi, ki ga spremljajo, niso posledica dejavnosti virusa, ampak našega lastnega imunskega sistema. Doživljamo vročino, bolečine po različnih delih telesa, slabo počutje, drisko in tako dalje.
Bistvo te razlage je, da nič na svetu ne prepreči, da bi virusi zašli v zgornji dihalni trakt oz. ustno votlino (tudi zaščitne maske ne). Ne glede na to, da smo bolezen preboleli ali bili cepljeni, virusi se bodo neizbežno znašli na naših sluznicah spet in spet. In testiranje jih bo lahko zaznalo, sploh ker je zaradi neprestanega testiranja verjetnost za to zelo velika.
Tu je razlaga za popolnoma napačne interpretacije ponovnega pozitivnega testa, češ da je testiranec, ki je kovid-19 že prebolel v preteklosti, ponovno zbolel. Nič ni dlje od resnice. Simptomatična ponovitev katerekoli nalezljive bolezni z istim povzročiteljem je izjemno redka. Če pridobljene imunosti telo ne bi razvilo in ne bi obstajal imunski spomin, bi bili neprestano bolni – neprestano bi zbolevali za ošpicami, mumpsom, vodenimi kozami, davico, gripo, rumeno mrzlico, hepatitisom in tako dalje.
Z drugimi besedami prebolelost ne ščiti pred ponovno okužbo, ščiti pa pred ponovno boleznijo. Tudi “cepljenje” ne ščiti pred okužbo, zato je toliko “cepljenih” pozitivnih, če jih seveda sploh testirajo.
“Cepljenje” prebolelih posameznikov
“Cepljenje” ljudi, ki so preboleli kovid-19, je popolnoma nepotrebno, saj je naravno pridobljena imunost zadostna za zaščito pred ponovno boleznijo. Preboleli s “cepljenjem” nosijo izključno riziko negativnih stranskih učinkov “cepljenja”, ki ne morejo odtehtati prednosti, saj s “cepljenjem” ne pridobijo nič. V tej študiji so preučevali imunost prebolevnikov, ki so leta 2003 preboleli SARS. Po 17 letih so njihove T celice prepoznale virus in sprožile imunski odgovor. Ne samo to, ti posamezniki so imeli tudi navzkrižno imunost, saj so T celice prepoznale tudi nov virus SARS-Cov2. Prebolelost torej prinaša bistveno boljšo imunost kot “cepljenje”, saj je dolgoročna, zanesljiva, in bistveno širša (imunski spomin prepoznava mnoge dele virusa in posledično mnoge različice virusa).
Prebolevniki imajo tudi večjo verjetnost, da po “cepljenju” pride do stranskih učinkov in zapletov, kar lahko preberemo tudi v tej angleški študiji. Iz različnih koncev sveta že prihajajo poročila, da imajo stari ljudje po tretjem odmerku hude stranske učinke, zato v nekaterih državah že preklicujejo osvežitvene odmerke za starejše (npr. v Kanadi).
“Cepljenje” ljudi, ki so preboleli kovid-19, je lahko celo škodljivo. Po “cepljenju” vedno pride do začasne imunske oslabljenosti, ker imunski sistem umetno zaposlimo z imunskim odgovorom na antigene, ki so nam jih vbrizgali. “Cepiva” proti kovidu-19 imajo na imunski sistem zelo različne vplive (na B in T celice), nekateri so že raziskani, nekateri še prihajajo na dan. Tale raziskava dokazuje, da trenutna “cepiva” proti covidu-19 krepko preprogramirajo prirojeno in pridobljeno imunost, kar “cepljeni” osebi nikakor ni v korist.
Spletni članki o “cepljenju” prebolelih:
https://www.pandata.org/should-covid-recovered-take-vaccine/
Strokovni članki o “cepljenju” prebolelih:
N.Shrestha et al. – “cepljenje” prebolelih
C.Gillot et al. – “cepljenje” izniči naravno imunost po prebolelosti
K.Roltgen et al. – “cepljenje” proti kovidu izniči predhodno pridobljeno imunost
Igor Chudov 26.4.2022 – proizvajalci so vedeli, da “cepljenje” poslabša imunost
D.Follman et al. 19.4.2022 – slabša naravna imunost “cepljenih” po prebolelosti
El gato malo 30.5.2022 – imunost po prebolelosti je močnejša in “cepljenje” poslabša imunost
Strokovni članki o robustni zaščiti po prebolelosti:
E.Brown et al. – izvirni antigenski greh
Strokovni članki o boljši imunosti po prebolelosti kot po “cepljenju”:
Povezave na članke, citirane v tekstu:
WT – ustavitev “cepljenja” s poživitvenimi odmerki zaradi stranskih učinkov v Quebecu
Karin Rižner 