“Cepljenje” kot ukrep za obvladovanje epidemije je povsem odpovedalo
Pojav zaskrbljujočih variant virusa SARS-CoV-2, najprej različice Delta in njenih mnogih različic z zelo visoko stopnjo prenosljivosti, v zadnjega pol leta pa še različica Omikron in izpeljanke, ogroža strategije cepljenja v Evropi in ZDA. Dejstvo je, da je učinkovitost trenutnih cepiv proti variantam Delta in Omikron zmanjšana, kar pomeni, da se lahko popolnoma “cepljeni” ljudje okužijo in virus učinkovito širijo na druge. Zato se je zdravstvenim oblastem po svetu utrnila ideja, da v prvi vrsti za bolnike, ki so imunsko oslabljeni, dodajo v program zaščite pred kovidom-19 še tretji odmerek “cepiva”, v zadnjim mesecih pa še četrti odmerek. Nekontrolirano širjenje Omikron različice in njenih izpeljank tudi pri popolnoma cepljenih ljudeh pa je napeljalo oblasti različnih držav, da so začele razmišljati o možnosti dajanja pogostega poživitvenega odmerka “cepiv” tudi splošni populaciji.
Glede na to, da po celem svetu poročajo o hudih izbruhih bolezni v popolnoma “precepljenih” populacijah, je postalo seveda povsem očitno, da je cilj množičnega “cepljenja” neslavno propadel. Zdravstvene oblasti se sicer močno trudijo, da te novice ne bi dosegle splošne populacije, vendar so ljudje seveda to opazili sami, saj je z vsakim tednom četrtega vala “cepljenih” oseb med bolniki s kovidom-19 več in več. Tole so na primer podatki iz Velike Britanije, dokler so še tedensko poročali o primerih kovida-19 in cepilnem statusu bolnikov in je še krožila različica Delta, ki jo je nato Omikron popolnoma nadomestil.
Tretji, četrti in peti poživitveni odmerek
Žal zdravstvene oblasti v svojem rokavu nimajo nobenega drugega aduta kot še več “cepljenja” z istimi “cepivi”. Torej je v strategijah zaenkrat četrti poživitveni odmerek, v nekaterih državah pa razmišljajo že o naslednjih odmerkih, saj je dogajanje v praksi pokazalo na to, da tretji odmerek seveda ni prinesel pričakovanega rezultata. “Cepljenje” s trenutnimi cepivi preprosto ne varuje pred infekcijo z virusom SARS-Cov-2 in ne pred prenašanjem virusa naprej na neimune (“cepljene” ali “necepljene”). Ne glede na to, koliko odmerkov še načrtujejo.
Razlog je povsem preprost. Čeprav poživitveni odmerki “cepiv” kratkotrajno povečajo količino protiteles proti S beljakovini v krvni plazmi “cepljenih” oseb, ne spremenijo dejstva, da pri virusnih infekcijah med količino protiteles in klinično zaščito ni nobene korelacije. Lahko imamo zelo malo protiteles, pa vseeno ne zbolimo; lahko smo preplavljeni s protitelesi, pa vseeno zbolimo. Pri virusnih infekcijah je celični imunski odziv tisti, ki šteje in ne protitelesni imunski odziv. Celični imunski odziv je dosti težje umetno stimulirati, nadzorovati in ugotavljati. Zato ga zagovorniki cepljenja običajno popolnoma zanemarijo. Tudi pri tovrstnih “cepivih” so ga. Zanimajo jih zgolj protitelesa in v fokusu imajo zgolj količino protiteles v krvi, ki jo poskušajo doseči za vsako ceno. S poživitvenimi odmerki.
Ponavljajoča se imunizacija
V imunologiji in vakcinologiji je znano, da ponavljajoča se imunizacija z istim antigenom (torej cepljenje z enim in istim cepivom) vodi do tvorbe protiteles z večjo afiniteto, ki se dobro prilegajo epitopom tega antigena v cepivu. To povečanje afinitete pa ima negativni stranski učinek zmanjšanja njihove sposobnosti vezave na epitope, ki se nekoliko razlikujejo od tistih v cepivu. Tak učinek ustvarjanja protiteles z visoko afiniteto, ki pa so specifična le za en sev, je bilo široko dokumentirano pri iskanju široko nevtralizirajočih protiteles za virus HIV. Dolgoročni razvoj cepiva proti AIDS še vedno ni dalo rezultatov, ker je virus HIV prav tako izjemno raznolik, saj hitro mutira. Še en tak primer je neuspešnost cepljenja z inaktiviranim (mrtvim) virusom sezonske gripe, ki ima za posledico učinkovito nevtralizacijo te posebne sezonske različice gripe, vendar z zelo slabimi rezultati pri nevtralizaciji drugih različic virusa gripe, ki se pojavljajo med populacijo. Če povzamemo, cepiva, ki sprožijo zelo ozek imunski odziv, kot je tvorba le enih vrst protiteles, nimajo nikakršnih možnosti uspeha proti virusom, ki hitro mutirajo in razvijejo v kratkem roku zelo veliko različic.
V nasprotju pa je odziv imunskega sistema na naravno infekcijo raznolik (širok). Pri prebolevnikih nastane veliko vrst protiteles IgM in IgG proti večini epitopov na površini virusne ovojnice. Poleg tega nastajajo tudi sluznična protitelesa IgA, ki preprečujejo reinfekcijo v prihodnosti. Prav tako se pri prebolevnikih razvije celični spomin, saj se aktivira celični imunski odziv (T celice, makrofagi, NK celice itd.).
Glede na to, da je tehnologija genske terapije prvič v zgodovini uporabljena za množično “cepljenje” ljudi, so podatki o smiselnosti, učinkovitosti in varnosti novih in novih osvežitvenih odmerkov zelo skopi. Izkušenj preprosto ni. So samo predvidevanja. Dejansko nihče ne ve, kaj se bo zgodilo v resnici in kakšne bodo posledice. V strokovno javnost počasi prihajajo podatki o različnih raziskavah na tem področju. Splošna javnost pa s tem ni seznanjena.
Krasen povzetek o nesmiselnosti poživitvenih odmerkov z istimi cepivi je podana v strokovnem članku španskih znanstvenikov DECREASED BREADTH OF THE ANTIBODY RESPONSE TO THE SPIKE PROTEIN OF SARS-CoV-2 AFTER REPEATED VACCINATION. Tule navajam prevod povzetka: “Zaradi hitrega razvoja cepiv za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2, ki povzroča KOVID-19, je treba primerjati zmogljivost različnih cepiv glede razvoja zaščitnega humoralnega odziva. Tukaj smo uporabili zelo občutljivo in zanesljivo metodo pretočne citometrije za merjenje titrov protiteles izotipa IgG1 v krvi zdravih prostovoljcev po prejemu enega ali dveh odmerkov cepiv, ki se dajejo v Španiji. Multipleksno zmogljivost metode smo izkoristili za hkratno merjenje reaktivnosti protiteles z S beljakovino originalnega seva Wuhan in različic B.1.1.7 (Alpha), B.1.617.2 (Delta) in B.1.617. .1 (Kapa). Ugotovili smo pomembne razlike v titru protiteles proti S beljakovini, ki nastanejo po prvem odmerku cepiv ChAdOx1 nCov-19 / AstraZeneca, mRNA-1273 / Moderna, BNT162b2 / Pfizer-BioNTech in Ad26.COV.S / Janssen. Najpomembneje je, da smo ugotovili relativno zmanjšanje reaktivnosti serumov pri različicah Alpha, Delta in Kappa v primerjavi z Wuhansko po drugem odmerku imunizacije. Ti podatki omogočajo primerjavo različnih cepiv glede nastajanja protiteles proti S beljakovini in vzbujajo dvome o ustreznosti večkratne imunizacije z istim zaporedjem S beljakovine.“
Za lažje razumevanje navajam krajšo razlago. Španska skupina raziskovalcev je preučevala tvorbo IgG protiteles proti S beljakovini pri prejemnikih 4 cepiv, ki so (bila) v uporabi tudi v Sloveniji. Če vzamemo kot primer Pfeizerjevo “cepivo”, ki je pri nas najbolj v uporabi, so za to “cepivo” ugotovili, da so po prvem odmerku vsi “cepljeni” tvorili protitelesa proti S beljakovini. Tudi po drugem odmerku se je količina protiteles proti S beljakovini povečala. Vendar v primerjavi z učinkom prvega odmerka, drugi odmerek ni imel zaželenih in pričakovanih učinkov, saj je povzročil le nastajanje protiteles proti originalni Wuhanski različici, ne pa tudi proti različicam Delta in Kappa, ki imajo S beljakovine malce spremenjene. Reaktivnost IgG protiteles proti Wuhanski S beljakovini je bila nespremenjena, reaktivnost protiteles proti ostalim različicam pa se je po osvežitvenem odmerku zmanjšala.
V resnici ni potrebno imeti prav veliko znanstvene izobrazbe, da razumemo, kaj se dogaja. Trenutna “cepiva” proti kovidu-19 so popolnoma neustrezna, saj ne preprečujejo infekcije in prenosa virusa. Z drugo besedo – ne preprečijo širjenja virusa med populacijo. Učinkovitost “cepiva” za obvladovanje epidemije je torej 0%. Taka “cepiva” je neumno uporabljati, še bolj neumno pa jih je uporabljati ponovno in ponovno.
Znanstveni članki o učinkovitosti poživitvenih odmerkov:
Članki s podatki o dejanskih učinkih “cepljenja” v Angliji:
Karin Rižner 