Kje smo in kam gremo

Konec mojega bloga?

Svoj blog sem poimenovala po kovidu, ker sem ljudem hotela posredovati nekaj zamolčanih informacij o virusu, o bolezni in o neznanstvenih ukrepih zdravstvenih oblasti. Vsaj naslov že nekaj časa ni več primeren, saj je kovid samo delček tega, kar se nam dogaja. Predvsem se ljudje kovida ne bojijo več, za njih je postal nepomemben in samoumeven del življenja. Informacij v zvezi s kovidom ljudje ne berejo več, zato jih tudi pisati nima smisla. Pisati mnenja o imperializmu, dobičkarjih, inflaciji, energetski krizi in kmalu o ekonomski krizi, pa za nekoga, ki se ukvarja z zdravjem ljudi (tako kot jaz), nima prav veliko smisla. Predvsem ne vem, koga bi to zanimalo in kdo bi to bral, zato je nadaljnji obstoj mojega bloga pod resnim vprašajem.

Za konec oziroma nekakšno slovo od kovida pa želim vseeno posredovati nekaj mojih razmišljanj o tem, kam nas je kovid pripeljal, o trenutnem stanju v naši družbi in o tem, kaj nas čaka v prihodnje.

Kristalno jasna resnica o kovidu

Kar se tiče kovida, je postalo kristalno jasno brez najmanjše trohice dvoma, da gre za največjo zdravstveno prevaro vseh časov. Gre tudi za eno največjih poslovnih prevar v zgodovini, vsaj po deležu prevaranih ljudi (to je velika večina človeštva), če že ne po količini denarja, prelitega v žepe dobičkarjev.

Predvsem so o kovidu popolnoma jasna naslednja dejstva:

1. Da je virus ušel iz laboratorija je bila najprej teorija zarote, zaradi katere so te vrgli s Twitterja in Facebooka, zdaj so to ugotovitve uradnih oblasti, celo senata ZDA.
2. Kovid-19 je obstajal in se širil v Evropi (zelo verjetno pa tudi v ZDA, v Avstraliji in tudi drugje po svetu) zanesljivo vsaj od septembra 2019 in do uvedbe ukrepov ni povzročal prav nič večjih težav kot vsakoletna gripa. Viroze so zdravniki pač zdravili kot viroze. Šele definiranje in poimenovanje kovida in nato neobičajni zdravstveni in nezdravstveni ukrepi proti njemu so povzročili val primerov, hospitalizacij in smrti.
3. Pri vbrizgavanju genetskih pripravkov ne gre za nikakršno cepljenje, niti za takšno v narekovajih. Ti farmacevtski izdelki nimajo nikakršnega učinka niti na verjetnost okužbe, niti na verjetnost prenosa na druge, niti na potek epidemije. Vsi učinki na zmanjšanje kovidnih hospitalizacij in kovidnih smrti so (poleg naraščajočega obsega naravne imunosti po prebolelosti) posledica statističnih prevar.
4. Obseg epidemije je omejila izključno naravna imunost, ki je premagala (vsaj kot kaže trenutno) še en respiratorni virus kljub ukrepom oblasti, ki so naredile vse, da pomagajo virusu preživeti čim dlje in se kar najbolj uspešno razvijati.
5. Stranski učinki vbrizgavanja eksperimentalnih genetskih pripravkov so pogosti in hudi. Smrtnost se je v zadnjih dveh letih v vseh državah z visoko precepljenostjo močno povečala. Sama epidemija kovida leta 2020 smrtnosti ni bistveno povečala, prvič se je ta povečala z uvedbo ukrepov pozno pomladi in jeseni 2020, dodatno pa še v večji meri po decembru 2020, ko so začeli z množičnim vbrizgavanjem genetskih pripravkov. Od takrat je veliko višja od pričakovane.
6. Omogočanje in vsiljevanje množičnega vbrizgavanja genetskih pripravkov je bil množičen eksperiment na ljudeh, plačan z njihovim lastnim denarjem.
7. Praktično celotna “znanost” v zvezi s kovidom (tudi to besedo moramo začeti pisati v narekovajih, saj gre za nasprotje resnične znanosti) temelji na prevarah glede zdravstvenih dejstev in na statističnih prevarah: nesimptomatski primeri in “okužbe” namesto lažno pozitivnih rezultatov testov, posledično ugotovljeni nesimptomatski prenosi, prevarantsko merjenje učinkovitosti “cepiv”, itd.
8. Množična uporaba mRNA tehnologije se je v kovidnem primeru izkazala za katastrofo. Posledice za zdravje človeštva bodo obsežne in dolgoročne.

Trenutno dejansko stanje

Kljub temu, da je delu ljudi resnica o kovidu kristalno jasna, se ne zgodi nič. Majhen delež ljudi pozna resnico in jo do določene mere tudi razume, za veliko večino ljudi pa še naprej velja lažna zgodba: obstajal je nevaren nov virus, ki je povzročil pandemijo, vendar smo z izumom novih čudežnih “cepiv” pandemijo uspešno premagali. Še naprej pa se moramo odpovedovati svojim pravicam. Ta lažna zgodba bo do konca človeštva ostala v zavesti ljudi, v naših zgodovinskih knjigah in povsod.

Še bolj pomembno od same zgodbe pa je novo dejansko stanje, torej stvari, ki so bile uvedene pod krinko krize, in ki so ostale:

1. Povečana smrtnost in poslabšanje zdravja (oboje iz deklarirano nepojasnjenih! vzrokov) se pripisujeta posledicam pandemije kovida, raziskovanje nepojasnjenih vzrokov je predmet “znanstvenih” raziskav.
2. Nošenje mask v javnosti je povsem običajna stvar, ljudje se pač želijo zaščititi in moramo jim pustiti pravico do tega. Prav tako je običajna stvar, da lahko oblast kadarkoli brez razloga in dokazov o učinkovitosti uvede obvezno nošenje mask.
3. Uporaba kovidnih potrdil (slavna QR koda na mobilnih aplikacijah) je zakonita, država jih lahko kadarkoli po potrebi uvede. Delovanje te tehnologije in sprejemljivost njene uporabe sta preizkušeni v praksi in ljudje se uporabi ne upirajo.
4. Nove prevarantske definicije so ostale: za praktično vsako bolezen, vključno s prehladom, je mogoče razglasiti pandemijo, skoraj vsako zdravilo (tudi takšno brez resničnega učinka) je mogoče razglasiti za cepivo, prisiljevanje k “cepljenju” je med ljudmi splošno sprejeto in celo obravnavano kot nujno (ljudje, ki so nasedli prevari, so prepričani, da imajo pravico, da si tudi tisti, ki niso nasedli prevari, vbrizgajo eksperimentalni farmacevtski izdelek), nesimptomatični primeri in prenosi so “znanstveno” potrjeno dejstvo.
5. Raziskave za “cepiva” niso več potrebne, zadostuje merjenje nekega nepomembnega podatka na nekaj miših, in to je splošno sprejeto kot dopustno, zakonito, moralno in normalno.
6. Popolne statistične neumnosti so temelj “znanosti” in ta “znanost” se objavlja v nekoč resnih znanstvenih revijah.
7. Večina ljudi verjame, da bo “dobri” milijarder s prevzemom najpomembnejšega svetovnega družbenega omrežja rešil svet, ker verjame v svobodo govora in ameriške vrednote. Ha!

Če analiziramo položaj za nazaj, so bila ta dejstva in ti učinki v bistvu namen režiserjev in scenaristov. Kovid je nepomembna epizoda, cepilni potni listi, ki so ostali in ki bodo naše življenje spremenili do neprepoznavnosti, pa so dejstvo.

Zgodba gre naprej

Kovidna zgodba se zaključuje, resnične zgodbe pa se šele začenjajo: vojna v Ukrajini (in kmalu še kje?), skorajšnje pomanjkanje hrane v manj razvitem delu sveta, rekordna inflacija v razvitem delu sveta, verjetni propad evra, energetska kriza zaradi pomanjkanja energentov kljub temu, da je energentov dovolj, samo Rusijo moramo kaznovati z zmrzovanjem naših ljudi in zapiranjem naših tovarn. Za večino ljudi je to samo nekaj nepovezanih naključij, ki so se slučajno zgodila prav zdaj, in za vse je kriv nek imperialistični vladar (jasno ne tisti iz našega, ampak tisti norec iz nasprotnega tabora), ki se mu je ravno zdaj brez vsakega razloga zmešalo in zato napada lastne ljudi v sosednjih državah, razstreljuje lastne plinovode, ne dobavlja energentov in grozi z atomsko bombo. Da se je ta norec šolal skupaj z našimi voditelji, kot sta Angela Merkel in Bill Gates, ne ve praktično nihče.

Tudi način reševanja vseh teh naključij, ki so nas doletela, ljudem ni prav nič sumljiv: vlada bo pomagala upokojencem, vlada bo pomagala socialno šibkim, vlada bo pomagala podjetjem. Oblast pozna samo en pristop: takšen, da je vedno večji delež ljudi vedno bolj odvisen od vladnih plačil. Večini ljudi se to zdi pravilen in pravičen pristop.

Starejši se sicer še spominjamo tudi drugačnih možnosti, kot je na primer razmišljanje: inflacija je neobvladljiva, očitno nisem kos položaju, torej bom odstopil, da položaj zasede nekdo drug, ki je bolj sposoben. Ha, ha, kakšna demokratična utopija je to danes! Ljudem niti na misel ne pride, da bi kaj takega zahtevali. Ljudje so voditeljem hvaležni, da so jih obvarovali pred še več smrti in pred še hujšo inflacijo.

Zbudite se že iz sanj, dragi prijatelji!

In tukaj smo trenutno. Manjša skupina ljudi (tudi vsi, ki to berete) seveda razume, da ne gre za kopico naključij, ki so se nam zgodila slučajno, ampak imajo vse te zgodbe svoje logične vzroke. Vendar to nima na nadaljnji potek zgodbe nobenega vpliva. Resničnostni šov se nadaljuje naprej v isti smeri in z nezmanjšano hitrostjo.

Glavni problem je, da celotna naša stran množično sanja. Nasprotna stran nam servira navidezne majhne zmage, da živimo v utvari, da se zadeve (po naši zaslugi) vračajo v običajne tirnice.

Pred kratkim je na primer po naših blogih in substackih potekala razprava o tem, naj ne dopustimo amnestije kovidnih prevarantov in pometanja prevare pod preprogo, ampak zahtevamo raziskavo in obsodbo odgovornih. Takšno razmišljanje je absurdna neumnost iz vsaj dveh razlogov. Prvič, takšno razmišljanje je že samo po sebi dejanska zmaga nasprotne strani: diskutirati o možni amnestiji, medtem ko zločin še traja in ko je jasno, da bo trajal še naprej, je enaka neumnost kot nesimptomatična bolezen. Že definicija pojma in polemiziranje o njem je zmaga neumnosti, torej nasprotne strani, ki ji neumnost koristi. In drugič, kot da bi mi ljudje odločali o pomembnih stvareh, da bi lahko sploh bili v stanju podeliti amnestijo. To je popolna utvara! Odloča izključno nasprotna stran in mi nimamo nobenega vpliva! Saj bodo morda kakšnega grešnega kozla tudi kje obsodili, ampak vsi glavni akterji bodo ostali na položajih in delovali naprej v novih zgodbah.

Moji dragi somišljeniki in prijatelji, prosim vas, zbudite se! Trenutno smo na obrobju in nepomembni. Med dostopnimi informacijami (to je na internetu, saj pri časopisih in televiziji niti blizu ne pridemo) smo (vključno z mano) izključno samo zato, ker smo nenevarni in neškodljivi. Neškodljivi za mišljenje in ravnanje velike večine ljudi, kar ima edino dejanski vpliv in pomen v družbi. Mi, ki razumemo, za kaj gre, drug drugemu pišemo bloge in se zasipamo z enournimi video posnetki, ki vedno znova in znova potrjujejo, kar že vemo. Zaradi njih se počutimo zmagovalce, ker smo odkrili resnico. Dejansko pa nas žejne vodijo preko vode. Zgodba gre naprej in mi je niti ne upočasnjujemo.

Trenutno boj s totalitarizmom izgubljamo! In če bomo nadaljevali na enak način, nimamo nobenih možnosti za zmago. Načina, kako bomo vzpostavili vsaj približno ravnotežje, še ne poznamo, nismo ga še odkrili ali izumili. Morda ga tudi nikoli ne bomo in bo svet ostal takšen, kakršen je po kovidu in kot sem ga opisala v prejšnjih odstavkih. Če pa lahko odkrijemo ali izumimo kak način, moramo to storiti čimprej, ker naš sedanji način ne deluje! Človeštvo se trenutno utaplja v lastni neumnosti, medtem ko so oblast že prevzeli totalitaristi. Trenutno živimo v Orwellovem 2022! Začnimo se zavedati tega!