Poslovni model medicinsko farmacevtskega kompleksa

Že več kot 30 let delujem v alternativni in komplementarni medicini, zato precej dobro poznam principe delovanja medicine. A resnično globino problematike sem spoznala šele s kovidno krizo. Zato sem sklenila, da za bralce na kratko povzamem, kaj je o delovanju sodobne medicine razkrila kovidna prevara.

KOVID RAZKRIVA RESNICO

Kovid so nam predstavljali kot zdravstveno krizo. V resnici ni bil: samo osnovna prevara je bila medicinska, pri celotni zgodbi pa so imeli pomembnejšo vlogo drugi vidiki dogajanja: predvsem ekonomski in finančni, pa tudi vojaški in celo geopolitični. Kovid je zapletena in kompleksna zgodba, ki jo je nemogoče opisati in pojasniti v nekaj stavkih ali nekaj blogih. Je pa razkril nekaj dejstev o človeški družbi, ki se jih prej nismo zavedali. Tudi jaz se jih nisem zavedala, velika večina ljudi pa se jih še vedno ne zaveda.

Ena takšnih razkritih stvari je način delovanja medicine skupaj s farmacijo, ali bolje poslovni model sodobne medicine. Na kratko je mogoče osnovno načelo delovanja strniti v dveh stavkih: Bolezen je za farmacevtsko industrijo to, kar je za orožarsko industrijo vojna. Farmacevtska industrija ima toliko interesa za zdravje ljudi, kolikor ima vojaška industrija interesa za svetovni mir.

ZGODOVINA MEDICINE

Večina ljudi vidi medicino kot koristno dejavnost, ki se ukvarja z našim zdravjem. To je nekoč tudi bila, vendar je to danes samo še njen umetno ustvarjeni (marketinški) videz.

Medicina je nastala kot znanstvena panoga, ki se z znanstvenimi metodami ukvarja s človeškim zdravjem. Dosegla je lepe dosežke, z razvojem znanosti je zdravljenje ljudi močno napredovalo. Postala je poslovna in družbena dejavnost ter izobrazba in poklic. A v 20. stoletju je postala tudi pomembna gospodarska panoga. Vedno bolj je postajala institucionalizirana in regulirana. Na koncu jo je globalni kapital popolnoma prevzel in integriral v zapleten gospodarski kompleks, ki obsega poleg medicine še farmacevtsko industrijo, znanost, univerze, državno regulativo, politiko in finance.

MEDICINA KOT DEL GOSPODARSKEGA KOMPLEKSA

Model industrijskega kompleksa je postal znan z opozorili na orožarski industrijski kompleks, ki vojne ustvarja samo zaradi prodaje orožja in zaslužkov. To razumejo skoraj vsi ljudje. Kompleks, v katerega je vključena medicina, je veliko bolj zapleten, zato ga je težje razumeti, deluje pa povsem enako. Funkcija medicine v tem kompleksu je trženje, podobna kot je na primer funkcija potovalnih agencij v turizmu.

Za kompleks je v nasprotju s posamično gospodarsko panogo značilno, da v poslovni model integrira tudi druge pomembne dejavnike in aktivnosti zunaj panoge, na primer politiko, zakonodajo, upravno regulativo, izobraževanje in znanost. Za obvladovanje drugih dejavnikov, kjer ni neposrednega lastništva, ima kompleks celo vrsto metod, na primer financiranje, kadrovanje itd., ki jih je v zadnjih desetletjih izpilil do popolnosti.

Finančna industrija (dejavnost, ki obsega upravljalce premoženja, investicijske sklade in investicijske banke) je v preteklih desetletjih prevzela lastništvo in kontrolo v vseh drugih gospodarskih panogah (od orožarske, preko farmacevtske, do medicinske) in v večino panog uspešno uvedla model industrijskega kompleksa. Tako je tudi na področju zdravja iz posamičnih gospodarskih panog ustvarila medicinsko-farmacevtsko-znanstveno-finančni kompleks. Finančna industrija je lastnik vseh pomembnih podjetij s področja medicine, farmacije in založništva medicinske znanstvene literature, na druge načine in posredno pa obvladuje tudi celotno zakonodajno in nadzorno regulativo na področju zdravja in vse znanstveno najpomembnejše svetovne medicinske fakultete. Celotno delovanje medicine poteka v zaprtem krogu: znanost – državne agencije – medicina – farmacija. Vse je bodisi v lasti, bodisi pod kontrolo finančnega kapitala in vse deluje po tržnih zakonitostih: večji dobiček izpodrine manjšega, bolj donosen izdelek izpodrine manj donosnega, bolj uspešno podjetje prevzame manj uspešnega konkurenta. To zdaj velja za medicino enako kot za naftno industrijo.

Glavni problem je, da ni konkurence med izdelki na trgu, kjer bi uspešnejši izrinil slabšega, ampak je konkurenca na ravni končnega lastnika, kjer donosnejši proizvajalec izpodrine manj donosnega. Tako je v medicini zmagal donosnejši poslovni model, ki ne zagotavlja zdravja, ampak na trgu nadomesti poštene in učinkovite izdelke s »prevarantskimi« izdelki.

POSLOVNI MODEL IN GLAVNE POSLOVNE METODE

Temelj poslovnega modela: z izdelki in storitvami ne odpravljati vzrokov bolezni in s tem vzpostaviti zdravja, ampak obravnavati bolezen na tak način, da ljudje trajno potrebujejo izdelek ali storitev za življenje z boleznijo.

Osnovni pristop ali način, ki omogoča uveljavitev poslovnega modela:

  • poenostavljen mehanistični model zdravja (npr. presnovek ali tujek ali patogen = bolezen);
  • določitev količine, ki se šteje za simptom ali definicijo bolezni, brez upoštevanja vzročnosti;
  • ena sama in za vse enaka vrednost te količine, ki predstavlja mejo med zdravjem in boleznijo;
  • uvedba izdelka ali storitve, ki je trajno potrebna za vzdrževanje količine, ki predstavlja zdravje.

Za ilustracijo lahko bralce spomnim na to, kaj se je v zadnjih 30 letih zgodilo s holesterolom. Po desetletjih vztrajnega demoniziranja holesterola so sistematično zniževali tudi referenčne vrednosti holesterola v krvi do take mere, da tako nizke tarčne vrednosti že resno ogrožajo zdravje.  Vse to z namenom prodati čim več statinov, ki holesterol umetno znižujejo. Statini pa so “tihi ubijalci”, saj povzročajo resno pomanjkanje koencima Q10. Ta je nujno potreben za normalno pridobivanje energije v vsaki celici. Pri tem najbolj trpi srčna mišica, ki mora delati 24/7. Tako nastopijo težave s srcem (kardiomiopatija, angina pectoris, miokardialni infarkt, popuščanje srca itd.), ki jih “zdravijo” z zdravili, kot so diuretiki, zaviralci ACE, beta blokatorji, antiaritmiki, antikoagulanti in še in še.

Glavne metode in strategije:

  • za obravnavanje bolezni je predpisana doktrina;
  • predpisano doktrino je mogoče izvajati zgolj z dragimi patentiranimi izdelki, katerih učinkovitost utemeljujejo znanstveni članki z raziskavami, in ne dejansko zdravje, izdelki pa potrebujejo dovoljenje za dajanje v promet;
  • izdelek ne odpravlja vzrokov bolezni, ampak samo regulira zatrjevani simptom;
  • izdelek ima stranske učinke, za odpravo katerih je potreben drug izdelek;
  • odškodnine za hude stranske učinke in kazni se vračunajo med stroške, ker so drastično nižje od dobičkov;
  • predstavljanje običajnih življenjskih stanj (potrtost, slabo počutje, prehlad) kot bolezen;
  • ohranjanje in razširjanje bolezni (množica pandemij kroničnih bolezni);
  • sistematično zatiranje preventive in zdravega življenja (z dezinformacijami) ter vsakršnega odpravljanja resničnih vzrokov bolezni;
  • pomoč drugih panog v lasti istih lastnikov, npr. živilske industrije.

Konkurenčna prednost proizvajalcev prevarantskih izdelkov in storitev:

  1. Večji trg zaradi:
    • nerealne količine, ki se meri (tudi povsem zdravi se obravnavajo kot bolni);
    • trajnosti uporabe izdelka, ki regulira količino brez odprave vzrokov;
    • stranskih učinkov, ki uvajajo potrebo po dodatnih izdelkih;
  2. Enostavnejši in cenejši razvoj, ker
    • je regulirati količino lažje, kot pa iskati in odpravljati resnične vzroke bolezni;
    • se ni treba ukvarjati s stranskimi učinki, ki so celo zaželeni.

Kovidna prevara je bila celo korak naprej od uveljavljenih metod, saj pri kovidu niti niso potrebovali regulirati simptomov, ker je bilo dovolj, da je farmacevtski izdelek (t.i. »cepivo«) reguliral rezultat testa, ki je definiral bolezen. V tem smislu je bil kovid vrhunec uspešnosti poslovnega modela medicine (vsaj do sedaj).

PRIHODNOST NAŠEGA ZDRAVJA?

Delo zdravnika je zreducirano na tako primitivno raven, da pomeni konec medicine. Zdravniki danes napotijo pacienta na test in glede na rezultat testa uporabijo z doktrino predpisano terapijo. To lahko počne umetna inteligenca in bo kmalu tudi počela. Brez dejanskih učinkov na zdravje ali pa celo z negativnimi učinki. Medicina bo tako sama sebe naredila irelevantno. Poklic zdravnika bo eden najbolj ogroženih.

V tem dejstvu vidim priložnost za nas, ki želimo poskrbeti za svoje zdravje. Če bomo dobro organizirali alternativno zdravljenje, bo to samo po sebi zmagalo. Seveda bo prepovedano, ampak vseeno bo bolje zagotavljalo zdravje kot pa medicina. Zdravstvena prevara zmaga na trgu, ne pri zdravju. Verjetno pa nas čaka še dolga in težka pot, saj ne vemo, kaj si bodo v prihodnosti še izmislili. A to nas ne sme ustaviti, da ne bi stvari vzeli v svoje roke in sami prevzeli odgovornost za svoje zdravje.

Pandemija 2.0

Avtor: Tomaž Rižner

S Karin sva večkrat napovedovala, da lahko pričakujemo naslednjo veliko stvar, ki bo prav lahko spet pandemija. Očitno so tržne raziskave scenaristov globalnega resničnostnega šova pokazale, da na tem področju ne bo kmalu mogoče izvesti naslednje prevare z umetno ustvarjenim povpraševanjem, ker je družbeni spomin na preteklo prevaro očitno še preveč svež. Poskusili so z več strašilnimi akcijami, tudi z nekaterimi zelo fotogeničnimi boleznimi, vendar nobena ni delovala, ker nobena od njih ni vzbudila dovolj velikega strahu, da bi ljudje izklopili razumski del svojih možganov.

Pandemija 2.0 je vojna

Tako so bili scenaristi primorani iskati alternativo za umetno ustvarjeno lažno povpraševanje, ki bo omogočilo naslednjo serijo dobičkov. In so jo našli: to je vojna. Ne kakšna majhna vojnica, ampak prava globalna permanentna vojna s celo serijo lokalnih vojn, morda celo tretja svetovna vojna. Izbira je bila skoraj logična: oboroževalna industrija je praktično edina industrija, ki si je Američani še niso uničili, ameriški dobički imajo največjo težo v globalnem imperiju in trenutna trženjska mantra propagandnih akcij je, vrniti industrijo nazaj v Ameriko. To je edino mogoče v orožarski industriji, za preostale panoge bi trajalo desetletja, če bi bilo sploh mogoče.

Na orožarskem področju ima imperij tudi učinkovito trženjsko organizacijo: NATO. Za orožje bodo morale članice (po novem z izjemo ZDA, ki so tik pred bankrotom državne blagajne in ne bodo več sposobne plačevati svojim zaslužkarskim dobaviteljem) zdaj plačevati kar 5% BDP, orožje mora seveda biti po NATO standardih, torej zagotavlja ameriške dobičke ne glede na kraj izdelave.

Naši ljubljeni vodje ogrožajo našo varnost

Rusija nas z ničemer ne ogroža. To pomeni, da če se brigamo zase, in ne kupujemo raket za izstrelitev na cilje v Rusiji, ali celo na bojišče pošiljamo kakih svojih vojakov, Rusi nimajo nikakršnega interesa ali želje, da bi nas napadali ali kakorkoli ogrožali. Nasprotno, želijo nam prodajati svojo nafto in plin po sorazmerno ugodnih cenah. Če ne bomo naredili nič, bomo tudi v prihodnosti povsem varni pred Rusi, kot smo bili do zdaj.

Seveda pa ne bomo varni, če bomo prispevali denar za rakete, ki jih bodo Nemci izstreljevali na Rusijo. Jasno je, da 5% BDP-ja ne moremo plačati, ampak tudi manjši denar kupi kakšno raketo. Rusi bodo seveda vedeli, da rakete nad njih pošiljajo Nemci, in bodo tja tudi usmerili večino svojih raket, ampak uradno jih bo napadel NATO, zato ne bo presenečenje, če bodo kakšno raketo poslali tudi nad kakšen »najšibkejši člen« zavezništva, že zato, da sprožijo nesoglasja. Vojaško bo to povsem logično, čeprav razen našega članstva v zavezništvu proti nam nimajo nič, ampak do nas (»bratov Slovanov«) čutijo celo določene simpatije.

Uršula nas je spet prodala

Podkupljena birokratka je že prodala zdravje Evropejcev, ko je kar z SMS sporočili naročila za nekaj milijard evrov prevarantskih farmacevtskih izdelkov, ki v ničemer niso pozitivno vplivali na naše zdravje. Zdaj je prodala še celotno evropsko gospodarstvo. Brez kakršnekoli resne reakcije tistih, ki o tem odločajo formalno in celo tistih, ki v ozadju odločajo vsebinsko. Neverjetno je, da v Evropi sploh nimamo več gospodarstvenikov (ali vsaj dobičkarjev), ki bi povzdignili glas in vprašali, kakšna pooblastila pravzaprav ima ta nižja uradnica imperija, da uniči cel kontinent zaradi nastopaštva nekega (čeprav resda zelo popularnega) zvezdnika v tem resničnostnem šovu. Očitno je tudi v Evropi celotno gospodarstvo pod kontrolo upravljalcev premoženja z Wallstreeta in vsi gospodarstveniki samo še kimajo in sodelujejo pri prevarah s prelivanjem denarja. Razumem, da lastniku Volkswagna ustreza, da bo namesto avtomobilov prodajal tanke, ki jih bodo Rusi uničili natančno toliko, kolikor se jih bo do Rusije pripeljalo in jih bo zato treba nadomestiti. To je res krasen poslovni model. Ampak saj bi morala obstajati še množica drugih gospodarstvenikov, ki delajo koristne stvari in ki razumejo, kako resnično gospodarstvo deluje. Vendar zgleda, kot da jih ni!

Evropa bi imela v resnih razgovorih z ZDA seveda cel kup vzvodov, da bi si izpogajala dober položaj za trgovanje. Še bolje bi bilo, da ne bi izpogajala nič, ampak samo normalno obdavčila ameriška digitalna podjetja, ki imajo v Evropi pravo davčno oazo za prodajo svojih vedno bolj zanič storitev. Google za prodajo oglaševanja na svojem komajda še uporabnem iskalnem portalu v Sloveniji ne plača niti centa kakršnih koli davkov, na Irskem pa sta njegovi individualno izpogajani davčni stopnji DDV-ja in davka na dobiček seveda tajni. Govori se, da sta simbolični.

Poleg običajnih davkov, ki jih morajo plačati vsi, bi morali nujno uvesti tudi poseben davek na digitalne storitve, saj so vsi zaslužki ponudnikov povsem monopolni in samo prelivajo denar k novodobnim »Billom Gatesom«.

Naših sanj je konec

Ob osamosvojitvi sem bil poln zanosa, da sem član srečne generacije, ki je doživela izpolnitev tisočletnih sanj. Skupnost, ki smo se ji želeli pridružiti, je izgledala kot raj na zemlji. Prej je tudi bila: NATO je bil uspešna obrambna zveza, šele z razpadom Sovjetske zveze se je spremenil v agresivno imperialno orodje. Ideja združene Evrope je fantastična in nekaj časa so evropske institucije šle v tej smeri. Kakšno razočaranje je bilo videti obe gnili trženjski organizaciji globalnega kapitala od znotraj! In kakšen kup gnoja je postala naša dežela, za katero smo verjeli, da bo druga Švica.

Naši ljubljeni vodje so zagrozili, da bodo razmislili o bojkotu tekmovanja za pesem Evrovizije, če bo tam sodeloval tudi Izrael. Bravo, kakšno junaštvo! Izraelcem se tresejo hlače. S tem tempom bodo že čez deset let uvedli kak ukrep, ki bo imel vsaj minimalen učinek. In takrat bo živih še kakih 100.000 prebivalcev Gaze. Naši voditelji v zvezi s pobijanjem v Gazi tako intenzivno in sistematično ne naredijo nič, da ne morem več prenašati farse, da naj bi bili naši predstavniki, ki smo jih izvolili. Sam sem se udeležil volitev, na katerih so bili izvoljeni, in jim s tem posredno dal legitimnost, moral pa bi na njih zmetati jajca in gnile paradižnike.

Gospodarska vojna propadajočega imperija

Vsa šarada z ameriškimi carinami je samo šov, distrakcija od resničnega dogajanja. Če jih bodo dejansko in trajno uvedli, si bodo Američani sami odrezali vejo, na kateri sedijo, saj če svet ne bo mogel prodati svojih izdelkov Američanom, kako bo potem lahko od njih kupil toliko digitalnih storitev, vrednostnih papirjev in dolarjev? Ne bo mogel! In to so stvari, ki Američanom prinašajo precej več denarja, kot so zaslužki izvoznikov v ZDA.

Vsekakor ZDA, vodilna država kapitalističnega imperija, po prevzemu neposredne oblasti milijarderjev, ki jo ti zdaj že utrjujejo z narodno gardo po ulicah mest, želi z enostavnimi prijemi vladati svetu. Vprašanje pa je, če niso precenili svoje moči, da to lahko počnejo. Trenutno se odloča o ključni državi: to je Indija. Trump Indijo seveda izsiljuje s carinami, če ne bo prenehala kupovati ruske nafte. Če bo Indija izsiljevanju popustila, se bosta Rusija in Kitajska skoraj primorani bolj povezati in se povezati tudi z državami, kot je Iran, in bomo tako šli proti nekakšni novi hladni vojni. Če ne bo popustila, zelo verjetno lahko pričakujemo kakšno spolno ali podkupovalno afero v indijskem vodstvu in možno spremembo režima, ali pa celo kakšno večjo vojno, na primer kar s Pakistanom, dokler Indija ne bo sprejela ameriškega izsiljevanja. Vendar se mi zdi, da so se razmerja v svetu že spremenila do takšne mere, da se Indija v tem trenutku laže odpove Ameriki, kot pa Rusiji in Kitajski. Pa še javno mnenje je precej protiimperialistično in protiameriško. Če bi Indiji uspelo obdržati svoje vodstvo, ki bi uspešno kljubovalo ZDA in izbralo nasprotno stran (BRICS), bo to začetek konca ameriške hegemonije in majhno upanje za svet, da bo šel na bolje. Vsaj dolgoročno, kratkoročno pa moramo žal računati s še več nesmiselnimi vojnami. Bomo videli. Živimo v zanimivih in nevarnih časih.

Zaključek

Celotno dogajanje je naslednja velika stvar, o tem skorajda ni dvoma. Izpolnjuje vse pogoje za veliko stvar, ima pa še dodatno prednost, da je permanentno, za razliko od kakšne pandemije, ki jo je treba »premagati« s »cepljenjem«. Pričakujemo lahko torej trajno vojno.

Reši nas lahko samo, če se bo scenaristom in režiserjem kaj zalomilo. Ena takšna možnost je na primer bankrot ameriškega zveznega proračuna, ki matematično neizbežno prihaja. Ne vem, kako bodo potem prelivali denar. Bomo Slovenci plačevali dobičkarjem ameriškega vojaškega industrijskega kompleksa za izbor ciljev v Rusiji in za satelitsko vodenje raket nad Rusijo? Težko si predstavljam, da bi ljudje kaj takšnega kar sprejeli, glede na izkušnje s kovidom pa ni nemogoče, da si bodo scenaristi izmislili ustrezno zgodbo. Zanimivo bo.

Pogrešam pa borce za svobodo. Kot da ne dojamejo, da gre za naslednjo veliko stvar. Pri kovidu so organizirali proteste, shode in vrsto drugih aktivnosti. Zdaj pa ni ničesar, samo vsako jutro preberem, koliko ljudi so v Gazi pobili v preteklem dnevu.

Epitaf

Primožu v slovo

Danes ne bom pisala o zdravstvenih, socioloških ali političnih temah. Danes bom napisala hvalnico ob odhodu mojega moža Primoža. Poslovil se je 8. maja v jutranjih urah.

Kaj sploh lahko rečem o skupnem življenju, ki je trajalo kar 44 let? Kaj sploh lahko rečem o njem, ki je bil resnično dober človek?

Celo življenje se je trudil za zdrav svet in zdravo okolje. Naravovarstvo je bilo njegovo poslanstvo. V bistvu sva se odlično dopolnjevala – on je skrbel za zdravje narave, jaz pa za zdravje ljudi. Oba sva bila žal pesimista, kar se tiče prihodnosti sveta. Vedno sva stavila o tem, kako se bo v 21. stoletju končala zahodna civilizacija – ali se bo končala zaradi zdravstvene katastrofe (moj pogled) ali zaradi okoljske katastrofe (njegov pogled).

Kljub pesimizmu njegov trud ni nikoli opešal. Kot varstveni ornitolog pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je imel obilico naravovarstvenega dela. Veliko časa je pretičal na terenu, na popisih ptic in krajine, sodeloval s krajinskimi parki pri nas in v tujini ter pisal strokovne članke, poročila in prijave na razpise. Precej let je urejal strokovno ornitološko revijo Acrocephalus in pomagal, da so ugledale luč sveta nekatere ornitološke knjige, kot je Atlas ptic Slovenije in slovenski prevod najboljšega ornitološkega ključa za določanje ptic založbe Collins.

Danes, ko gledam nazaj, sem ugotovila, da sem pravzaprav jaz tista, ki ga je “okužila” z ljubeznijo do ptic. Pri študiju biologije so me v 3. letniku začele zanimati ptice. Ker sem ves čas govorila o njih in gledala za njimi, so začele zanimati tudi njega. Tako sva skupaj hodila v naravo in jih opazovala ter poslušala njihovo petje. Konjiček je pri njem kasneje prerasel v profesionalno kariero ornitologa. Vedno je rekel, da ima sanjsko službo, v kateri je res užival.

Kot mož in oče je bil družini vedno v oporo. Bil je oseba z velikim srcem. Resnično prijazen in ponižen, ker se je počutil majhen v primerjavi z naravo, ki jo je sprejemal z odprtim srcem in odprtim umom. S tem je dobil tudi jasnost, ki mu je pomagala na videz brez truda reševati življenjske probleme. Priznam, da smo mu to jasnost večkrat zavidali.

Kaj ob koncu sploh še ostane drugega kot zahvala? Hvala ti, dragi Primož, iz vsega srca. Imela sem čast, da si delil z mano sebe in svoj svet, za kar bom večno hvaležna.

Bil si najbolj plemenit človek, ki sem ga poznala. Pogrešali te bomo. Zelo. Brez tebe bo svet bolj mračen.

Game over: dokončni poraz v kovidni bitki

Vsebina blogerske platforme moje sestre Karin naj bi bila sicer mesto za zdravstvene teme, vendar je postala tudi stičišče borcev za svobodo, s katero je naše zdravje postalo neločljivo povezano. Torej stičišče mojih soborcev, ki bi jim v zvezi z usodo naše svobode rad nekaj sporočil. To je po mojem mnenju najpomembnejše sporočilo po kovidni bitki.

Borili smo se s sistemom in sistem je zmagal. To sem napovedal že v prejšnjem blogu, potrdilo pa se je z ustoličenjem Donalda Trumpa kot predsednika ZDA.

Rešitelji rešujejo svet

Prejšnji teden smo dočakali rešitev sveta. Igralca, ki v globalnem resničnostnem šovu pod taktirko kapitalskega imperija (dvojica Trump/Musk) igrata glavni vlogi naših rešiteljev, sta ob aplavzu najpomembnejših ameriških borcev za svobodo (do zdaj naših soborcev) formalno prevzela oblast. S tem je sistem dokončno opravil z opozicijo, ki je nastala ob kovidni prevari.

Predsednik Trump je že prvi dan svojega mandata izdal množico predsedniških ukazov: direktiv, ki mimo parlamenta in drugih demokratičnih predstavniških organov urejajo stvari, ki se sicer urejajo z zakoni, sprejetimi po vsaj teoretično demokratičnem postopku.

S tem je jasno pokazal, da je usoda Američanov, kasneje pa tudi preostalega človeštva, zapečatena. Naštevam nekaj primerov:

  • s takšnim načinom vladanja je bil odpravljen še zadnji simbolični minimum demokracije: od zdaj se bo vladalo s predsedniškimi ukazi milijarderjev; poslanci, ki sprejemajo zakone, so postali nepomembni; povezava
  • v upravo bo pospešeno uvedena umetna inteligenca in s tem bodo odpravljeni še zadnji ostanki vpliva ljudi v državi; povezava
  • pospešen digitalni prehod: uvedena bo digitalna nadzorovana valuta (morda se bo imenovala kripto, zaradi popularnosti imena, podobno kot pri cepivih); povezava
  • uvedena bo vojaška uprava, tuje organizacije bodo neposredni vojaški sovražnik; povezava povezava
  • lahko bi naštel še vrsto ukazov, opozarjam samo na najbolj očitne.

Največji superjunak v zgodovini človeštva

Še večji junak kot predsednik pa je Elon Musk. Že pri Twitterju je imel na stotine (če ne na tisoče) osebnih intervjujev z zaposlenimi in jih osebno odpustil. Zdaj bo to ponovil v državni upravi. Ta človek je več kot genij. Osebno vodi dvajset podjetij, ki mu povečajo osebno premoženje za sto milijard dolarjev v nekaj mesecih in pri tem zmore na stotine osebnih intervjujev, ob stotinah objav na družbenih omrežjih o vsaki neumnosti in ob stotinah javnih nastopov.

Za ljudske množice je junak, ki je izključno zaradi svojega altruizma rešil svobodo govora in pri reševanju človeštva dela nemogoče. Bolj kritični opazovalci, ki smo se kalili med kovidno prevaro in ki vemo, da je nemogoče pač nemogoče, pa se zavedamo, da gre za lik, ki v resnici ne obstaja (tako kot na primer veliki brat, ki tudi ni obstajal, ampak je bil samo lik). Čeprav je možno, da dejansko obstaja človek, ki se imenuje Elon Musk (kot je nekoč obstajal človek, ki se je imenoval Josip Broz, pri čemer je bil Tito lik). Glede na obsežnost (to kar naj bi počel Elon, mora početi precejšnje število ljudi) je očitno, da samo obvladovanje prikaza tega lika v javnosti zaposluje vsaj sto ali morda celo več sto ljudi, z enotnim in učinkovitim kontrolnim centrom.

Kako razumeti, česar ne razumemo

Tega v bistvu ni težko razumeti. Osebno precej težje razumem, kako na tako očitno »foro« »padejo« milijarde ljudi. Povsem enako, kot na kovidno. No, pravzaprav delno razumem, kovid nas je vendarle nekaj naučil. Dejansko stanje v svetu je tako kompleksno, da mu človeški možgani niso več kos, ne razumejo ga več in zato pograbijo prvo enostavno rešitev, ki jim jo nekdo ponudi. Tako pač možgani delujejo, kar vemo že nekaj let ali celo desetletij. In ta nekdo, ki ponudi rešitev, je seveda kapitalistični imperij. Rešitev ponudi kontrolirano, organizirano, načrtovano in takoj. Delovanje te rešitve je tudi že vnaprej preizkušeno (testirano), zato je rešitev učinkovita. Pa še za različne vrste ljudi ponudi različne rešitve. Tehnologija vse to omogoča in vse deluje odlično.

Iz tega razmišljanja se nekako poraja odgovor na vprašanje: »Kaj se dogaja?«. Odgovor je: dogaja se evolucija, normalne spremembe sveta, v katerem živimo. Nobene zarote ali česa podobnega ni. Dogaja se evolucija človeške družbe, ki je prvič v zgodovini človeštva hitrejša od evolucije človeških možganov. Do sedaj je bilo vedno obratno, kar je prineslo človeštvu velik napredek. Zdaj pa smo se znašli na neznanem terenu. Zavedati se moramo, da ne razumemo. Zavedati se moramo ne samo, da ne razumemo, ampak tudi, da ne moremo razumeti.

Zame je bilo spoznanje tega dejstva prvi korak k poskušanju razumevanja tega, kar se dogaja. Sem na začetku poti. Zavedam se poraza in nerazumevanja. Zdaj moram najti druge, ki so v enakem položaju. Potem bomo skupaj lahko prediskutirali in razmislili, kaj lahko naredimo, da bomo morda imeli kak vpliv na dogajanje.

Prihodnost naše svobode

Zdaj je jasno, kako sistem obračuna z opozicijo in z uporniki: najprej jih razdeli in posamezne skupine spelje v različne slepe ulice, kjer jih obvladuje, preostanek (s katerim tega ni bilo mogoče narediti) pa integrira. Naše edino upanje na učinek je integracija v sistem z dovolj velikim vplivom. Verjetno pa nas je premalo za kakšen resen vpliv.

V Ameriki je zgodba končana. Borci za svobodo so se množično pridružili navezi Trump/Musk. Tako sem izgubil še svojega zadnjega intelektualnega junaka (tako imenujem ljudi – avtorje, od katerih se učim, kako poskušati razumeti svet) izpred kovida (druge sem izgubil že med kovidom). Ostala je samo še peščica osamljenih in izoliranih borcev, ki razumejo, za kaj gre. Vsi moji sedanji intelektualni junaki so novi ljudje, za katere pred kovidom niti vedel nisem, da obstajajo. In vsi so v raznih slepih ulicah, za katere ne ve prav veliko ljudi.

Slovenci in ostali majhni Evropejci verjetno nismo tako zelo navdušeni nad navezo Trump/Musk kot Američani, kar mi daje nekaj prostora za upanje. A smo najbrž premajhni ter preveč razdeljeni in speljani v preveč različne slepe ulice, da bi lahko kaj spremenili, ali vsaj imeli kakšen vpliv na dogajanje v globalnem resničnostnem šovu. Vendarle pa upam, da se bomo kdaj našli in organizirali, čeprav smo verjetno vsi še zelo na začetku poti k razumevanju dogajanja v svetu.

Konec kovidne bitke

Avtor: Tomaž Rižner

Ameriške volitve kot zadnja epizoda sezone

V ZDA se je končala epizoda resničnostnega šova, imenovana Volitve. Še malo prej skrajno sovražni nasprotniki, ki so se pred nekaj dnevi zmerjali z najbolj zavržnimi pridevniki »komunist« in »Hitler«, so si pred kamerami prijateljsko podali roke, si čestitali in skupaj odšli na pijačo. Po predstavi si igralci podajo roke in se priklonijo občinstvu. Torej nam! V resnici se namreč ne sovražijo zares, so sodelavci v istem šovu. Nekoliko bodo zamenjali vloge in skupaj igrali naprej v naslednjih epizodah.

Letošnje ameriške volitve vidim kot zaključek nekega procesa, ki bi ga lahko imenoval kovidna bitka ali kovidna zgodba. Velika zgodba globalnega resničnostnega šova v razširjeni sezoni v letih od 2020 do 2024. Ta zgodba je zdaj nekako zaključena in scenaristi se bodo morali spomniti nekaj novega.

Epizoda je bila sicer zelo zabavna za gledanje od zunaj. Prej se nisem zavedal, da so ZDA glede volitev takšna ekstremna banana republika. Zdaj sem prepričan, da ima celo Papua Nova Gvineja bolj demokratičen, pravičen, zakonit in transparenten volilni sistem od ZDA. Ni treba posebej poudarjati, da je volilni sistem v ZDA namenoma takšen in da so ga pilili do sedanje »popolnosti« več kot dvesto let.

Kdo je zmagal?

V epizodi Volitve je zmagal Donald Trump, superzvezdnik resničnostnih šovov, televizijskih in globalnih.  V štiri leta trajajoči sezoni Kovidna bitka pa je zmagal sistem.

Že prej smo lahko opazovali, kako glavni akterji boja za svobodo postajajo zvezde znotraj sistema: če ne na Youtubu, pa na Rumblu, če ne na Twitterju, pa na Substacku. Povsod so skupaj s slavo dobili tudi večji del pogače, nekateri celo zelo velik del. Tako pač sistem deluje: ljudem daje možnost, da postanejo del njega. In ko si del sistema, ga pač ne boš več rušil. Sistem ima palico in korenček, ima breme kreditov in ogromne dohodke. Vsi imamo na eni strani hipoteke in na drugi strani želje po lepem življenju. In tako nas sistem obvladuje. Če v tem ne bi bil uspešen, se ne bi obdržal do zdaj.

Z ameriškimi volitvami je sistem dokončno integriral praktično vse največje zvezde našega gibanja. Praktično vsi so podprli navezo Musk/Trump kot rešitelja in zdaj slavijo zmago. Dejanske borce, ki še razumejo, za kaj gre v resnici, je sistem tako zreduciral na minimum.

To je zaenkrat očitno sicer samo za ZDA, ampak od tam itak prihajajo vse zvezde na obeh straneh barikad, vsi ostali smo samo provinca in periferija, ki ponavlja iste predstave v nadaljevanki, samo epizode pridejo na spored malo kasneje. Iz ZDA so tudi vsi scenaristi in režiserji globalnega resničnostnega šova. Zato pričakujem, da bo tudi pri nas in drugje podobno.

Kako sistem deluje

S koncem te podaljšane sezone resničnostnega šova smo se naučili, kako sistem deluje: vsaka posamična zgodba znotraj večje zgodbe je trženjska operacija, namenjena reguliranju vedenja ljudi, izvedena z najsodobnejšimi psihološkimi metodami in z uporabo najsodobnejše tehnologije. Osnovni namen teh operacij je seveda zavajanje javnosti, da verjame neresnično zgodbo o dejanskem stanju sveta in se zato odloča drugače, kot bi se, če bi vedela resnico. Operacije pa so sistematično speljane tako, da nasprotnike speljejo v ogrado oziroma slepo ulico, kjer sicer lahko na ves glas kričijo po svojih željah, vendar jih sistem tam laže kontrolira in nevtralizira. In natančno to se je zgodilo v zadnjih epizodah, ki so se zaključile z volitvami.

Dejansko stanje sveta je takšno: zmagovalec Trump je na vsa pomembna mesta v zunanji in notranji politiki imenoval vojne hujskače in borce proti antisemitizmu (beri: podpornike sistematičnega pobijanja otrok v Gazi). Lažna zgodba pa je takšna: milijarderja Musk in Trump sta žrtvovala svoj s krvavimi žulji prislužen denar, da sta rešila svobodo govora, ameriške sanje in svet.

Človeštvo, ki to verjame, je res tako naivno in lahkomiselno, da si kaj boljšega niti ne zasluži. In mi smo del tega človeštva. Nepomemben del. Lahko samo gledamo, skušamo razumeti in trpimo. Človeštvu pa niti ne morem zameriti, saj so operacije z najnovejšimi tehnologijami res profesionalno izpeljane.

Vsekakor je problem sistem, ne pa njegovi posamični služabniki ali njihove posamične zarote. Z volitvami se je zamenjal samo obraz na recepciji, korporacija je ista. Globalni kapitalistični imperij koraka naprej brez najmanjše ovire in brez najmanjše spremembe. Morda bodo res zdaj trpeli Iranci namesto Ukrajincev, ampak imperij tako ali tako ne vidi nobene razlike med njimi. Tudi večina njegovih podpornikov ne bi znala pokazati na zemljevidu katere od teh držav.

Pomen za naše zdravje

Pravniški superzvezdnik našega gibanja Robert Kennedy, eden najslavnejših anticepilcev na svetu, bo po napovedih postal ameriški minister za zdravstvo. Naši ameriški kolegi slavijo, šampanjec teče v potokih, naše zdravje je rešeno, svet je rešen. Kennedy napoveduje radikalne spremembe, frontalni napad na birokracijo in korupcijo v zdravstveni regulativi in javnem zdravstvu. Kakšna pa bo realnost, bo pokazal čas. Prepričan sem, da ga bo sistem integriral. Njegovi zakonski predlogi se bodo izgubili in spremenili do neprepoznavnosti v neskončnih diskusijah in debatah v kongresnih komisijah in podkomisijah, ki jih z lobiranjem (beri podkupninami) popolnoma obvladuje farmacevtski industrijski kompleks.

Morda bo sicer res razkrito kakšno novo dejstvo, ki bo nam (majhni skupini ljudi z odprtimi očmi) potrdilo, da smo imeli prav. S sodelovanjem medijev pa to dejstvo nikoli ne bo prišlo do večine ljudi. Velika večina ljudi se bo še naprej cepila, goltala pomirjevala, statine in na desetine vrst ostalih tablet, ki predstavljajo molzne krave za dobičke farmacevtske industrije in investicijskih skladov, ki so zdaj dokončno zmagali v kovidni bitki. Psi so sicer lajali, karavana pa je šla dalje.

Ali obstaja upanje?

Vendarle pa se moramo zavedati, da po drugi strani niti ni vse samo črno. Pokazalo se je namreč, kakšen je edini način, s katerim lahko vplivamo na sistem. Z vključitvijo prejšnjih nasprotnikov v sistem se ta vendarle mora minimalno popraviti in spremeniti. Samo z integriranjem v sistem preko povratnih procesov lahko z velikimi napori minimalno spremenimo smer sistema. V omejenem obsegu smo vendarle bili uspešni: če se ne bi odločno uprli v kovidni noriji, bi zdaj lahko imeli obvezno cepljenje proti prehladu z zapornimi kaznimi za necepljene.

Če bo Kennedy res imenovan za sekretarja za zdravstvo, bo nekaj sigurno dosegel. Svet ne bo rešen, do majhnih sprememb sistema pa bo zanesljivo prišlo. Navsezadnje je že do zdaj žrtvam stranskih učinkov cepljenja in drugih medicinskih postopkov pomagal od farmacevtskih podjetij iztožiti milijonske odškodnine. Zato mu dajmo priložnosti tudi v novi vlogi na drugi strani barikad! Z zanimanjem bom spremljal, koliko bodo on in drugi naši slavni somišljeniki dosegli v boju z globalnim kapitalom.

Svetovna zdravstvena organizacija za telebane – tretjič

Svetovna elita, ki nam pripravlja življenje v digitalnem zdravstvenem suženjstvu, kljub oviram nezadržno napreduje. Zaenkrat žal nič ne kaže, da bi jih kdo lahko ustavil.

Za tiste, ki jih nadaljevanje zgodbe o centralizaciji moči v Svetovni zdravstveni organizaciji zanima, priporočam članek Iniciative Slovenskih zdravnikov, ki opisuje, kaj se je zgodilo v zadnjem letu, odkar sem objavila zadnji blog na to temo.

Za razumevanje širšega ozadja priporočam tudi odličen intervju z dr. Biserko Ilin, objavljen na portalu Iz prve roke. povezava na YouTube

Sicer pa s svojimi objavami še naprej čakam na naslednjo namišljeno zdravstveno krizo.

Razkrito finančno ozadje kovidne prevare!

Foto: Stock Birken

Zakaj na objavljam več

Ljudje me sprašujejo, zakaj nič več ne napišem. Povem jim, da zato, ker ljudje tega ne berejo več in jih moje teme ne zanimajo. Ne morem jim zameriti, po svoje jim dam prav.

Napisala bom spet kaj, ko se bo pojavila naslednja velika stvar, še posebej, če bo ta s področja zdravja, za kar si pristojni močno prizadevajo, čeprav zaenkrat brez uspeha. Priča smo enemu poskusu za drugim, ki pa so bili do sedaj vsi neuspešni. Pri trenutni zgodbi s ptičjo gripo so že odobrili teste (spomnimo se: prevarantski test, uporabljen za množično testiranje zdravih, je bil eden glavnih elementov kovidne prevare) in izdali dovoljenje za uporabo v sili (Emergency Use Authorisation) za cepivo, čeprav ni nobenih izrednih razmer. Hkrati pa poteka množična propagandna akcija, vendar ni uspešna, ker prevara ne deluje, če se ljudje ne bojijo! Vendarle obstajajo meje manipulacije!

Trenutno sicer bolj kaže, da bo naslednja zgodba s področja financ, ekonomije in vojne, o čemer bo moral pisati kdo drug. Vsekakor bo pri naslednji stvari ljudi spet zanimalo in bodo spet brali in bom spet objavljala svoje bloge ali pa bloge drugih avtorjev.

Tudi o kovidu ne pišem več, saj nima smisla, ker je vse jasno: veliki kapital je zmagal, naše zdravje je izgubilo. Človeška neumnost je zmagala, razum je izgubil. Drugače kot s pometanjem pod preprogo te zgodbe ni mogoče zaključiti. Zato je ta zgodba zame končana. Vendar ker izgleda, da za zmagovalce vendarle še ni končana, ker še vedno preštevajo milijarde in se jim cedijo sline po novih, se na kakšno njihovo najhujšo cvetko vendarle moram odzvati.

Vedno znova prof. dr. Alojz Ihan

Nekaj zanesenjakov v okviru skupine Odgovoren za zdravje (OZZ) si od Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) prizadeva pridobiti podatke, ki bi omogočili primerjavo zdravja »cepljenih« in »necepljenih« ter bi tako razkrili kovidno prevaro. To je posameznikom in skupinam že uspelo v nekaj drugih državah, večinoma v državah z daljšo demokratično tradicijo in z delujočim pravosodjem. Te podatke zdaj skušajo pridobiti s tožbo, ker jih razumljivo NIJZ ne želi razkriti za nobeno ceno. Razlog je ne samo jasen, ampak edini mogoč: če bi podatki potrjevali njihovo pravljico, bi jih sami obešali na veliki zvon. Ker pa bi podatki razkrinkali njihove laži, jih seveda ne želijo razkriti.

Na zahtevo borcev za resnico se je s kolumno v Delu odzval prof. dr. Alojz Ihan, največji slovenski strokovnjak za imunologijo in eden največjih zagovornikov (beri: glavni tržnik) izdelkov transnacionalne farmacevtske industrije pri nas. Z njim sem že imela nekaj javnih polemik. Najprej me je obtožil, da je za moje strokovno stališče v zvezi s cepljenjem kriv moj poslovni interes. Takrat sem mu odgovorila natančno z vsebino njegove sedanje kolumne: milijonkrat večjim poslovnim interesom zaslužkarjev s cepivi. povezava na blog Potem pa je še priporočal cepljenje z argumenti, da se je pri kovidu do tedaj vedno zmotil in da ne ve, torej naj se ljudje sicer cepijo po svoji presoji, vendar naj se vsekakor cepijo. povezava na blog

Saj polemike z njim nimajo kakšnega učinka, ampak njegova zadnja kolumna je pa res kaplja čez rob zdravega razuma in me skoraj navdaja z upanjem, da slabše ne more več biti.

Finančna logika kovidne prevare

(KOLUMNA) Pa sestavite že predračun za to študijo! (delo.si)

Strokovnjak za imunologijo in trženje cepiv je štiri leta po dejanju javno razkril, za kaj je pri tem zločinu šlo; na kratko: za milijarde. V celotnem članku zdravja ne omeni niti z besedo, ampak govori izključno o denarju. V enem stavku: ubogi dobrodelni transnacionalni farmacevti so se morali odpovedati veliko milijardam, da so v rekordnem času razvili cepivo za kovid, zato so ga tudi primerno zaračunali. To je seveda povsem jasen in vsem razumljiv finančni vidik te zgodbe. Kar pa avtorja ne zanima (čeprav je pravzaprav zdravnik in bi ga po logiki moralo zanimati) je zdravstveni vidik popolnoma istega problema: da so čudežno razvili “cepivo” proti enemu od več tisoč povzročiteljev prehlada, so se morali farmacevtski proizvajalci odpovedati odkrivanju zdravil za resne bolezni, predvsem temu, da bi lahko odkrili in razvili zdravilo proti raku. Proizvajalci “cepiv” proti kovidu so bili prej namreč aktivni prav na tem področju in tudi genska tehnologija mRNA na tem področju dejansko največ obeta in je njena uvedba po mojem mnenju na tem področju tudi najbolj upravičena. Ta preboj pa nam je nujni boj s prehladom zdaj ukradel, ali vsaj zakasnil. Pri čemer “cepivo” proti kovidu niti ne preprečuje prehlada, ampak zatira izključno enega samega povzročitelja (virus SARS-CoV-2). Prehlad vseeno dobimo, simptomi so isti, samo kovidni test je negativen, če smo se “cepili”. Se je bilo za to res vredno odpovedati zdravilu proti raku? Seveda ne, šlo je izključno za finančno odločitev.

Članek je pravo razodetje o resnični kovidni zgodbi. Če bi ga avtor objavil že med namišljeno pandemijo, bi mi prihranil veliko ur branja. Vendar seveda tega ni naredil, takrat je objavljal članke, ki so služili trženju “cepiv”, ne pa člankov, ki služijo (odvetniški) obrambi osumljencev in vsaj v primeru Pfizerja v preteklosti tudi že večkrat obsojenih za podobne prevare.

Butalci naj plačajo za podatke o svojem zdravju

Še bolj zanimivo kot javno priznanje finančnega bistva kovida pa je razmišljanje prof. dr. Ihana o načinu financiranja raziskav NIJZ o zdravju Slovencev.

NIJZ je javna inštitucija, ki z javnim denarjem skrbi za javno zdravje, vsaj načelno vseh Slovencev. Čeprav dvomim, da je NIJZ za kakšno primerjalno študijo o zdravju Slovencev komu izstavil predračun, je predlog prof. dr. Ihana izredno zanimiv. Predračun se po njegovem mnenju izstavlja samo eni strani, zanimivo pa je, kateri: ubogim farmacevtom, ki služijo milijarde, ne izstavijo nobenega predračuna, ampak vse raziskave in objave plačamo davkoplačevalci. Če pa bi butalski davkoplačevalci želeli podatke, ki jih z našim denarjem zbira NIJZ, pa naj nam NIJZ izstavi predračun, da jih plačamo dvakrat. Res briljantno in izvirno razmišljanje!

Ali obstaja upanje?

Edino, kar me pri članku navdaja z upanjem, je izredno očitna aroganca našega zdravstva, ki ga v tem primeru poosebljata prof. dr. Ihan in NIJZ. Tega ljudje, čeprav zavedeni in prestrašeni (ali pa po nekaj letih morda vendarle malo manj prestrašeni) skorajda ne morejo ne videti. V tem primeru upam, da kdo še bere Delo. Članek je s tega vidika izredno zanimiv tudi za “cepljene”. Če ga bodo prebrali, bodo izvedeli, kaj bo glavna tema razmišljanja stroke, ko bodo naslednjič šli k zdravniku.

Poleg tega mora biti vsakomur jasno, da podatkov NIJZ noče objaviti izključno zato, ker bi dokazali točno nasprotno od tega, kar so brez trohice znanstvene podlage trdili in še trdijo (saj se še spomnite: »učinkovita in varna«). Med kovidom so nas utapljali v podatkih (večinoma sicer lažnih in prirejenih) in nam jih niso zaračunavali. Če bi bili podatki za njih ugodni, bi bili objavljeni v vseh velikih medijih. In glavnemu tržniku niti ne bi bilo treba napisati: pa dajte jim že to študijo (ki je niste zaračunali farmacevtskim dobrodelnikom)!

Dodajmo še malo k milijardam

Čeprav je razmišljanje prof. dr. Ihana zavržno, pa se mi njegova ideja niti ne zdi tako slaba. Igrajmo njihovo igro: igro denarja, ta je očitno edina, ki jo poznajo. Zberimo denar! Povsem resno predlagam aktivistom OZZ, da poleg aktivnosti s tožbo s sklicevanjem na prof. dr. Ihana zahtevajo od NIJZ predračun za posredovanje podatkov. Denar za to študijo pa potem borci za svobodo družno zberimo. Sama bom prispevala največ, kar zmorem in tudi po najboljših močeh pomagala zbirati denar med mojimi bralci in somišljeniki.

Moj predlog je povsem praktičen. Tiste milijarde, o katerih govori prof. dr. Ihan so itak bile naš denar. Če smo plačali tiste milijarde, bomo zbrali pa še teh nekaj dodatnih tisočakov.

Razmišljanje prof. dr. Ihana je lepa napoved tega, kar nas po mojem mnenju glede našega zdravja v vsakem primeru čaka v prihodnosti: z našimi davki zbran zdravstveni denar bo šel za neumnosti, kot je zatiranje enega od povzročiteljev prehlada, za zdravljenje resničnih bolezni pa bomo morali zdravstvo organizirati sami in to seveda plačati z dodatnim denarjem.

Naj zaključim v slogu prof. dr. Alojza Ihana: Pa plačajmo jim že za te naše podatke!

Svetovna zdravstvena organizacija za telebane – drugič

UVOD

(napisala Karin Rižner)

Že pred meseci sem v svojem blogu opozorila, da je WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) trenutno največja grožnja človekovim pravicam. Od takrat je sprejemanje novih pravil te organizacije močno napredovalo. Zato objavljam prispevek Biserke Ilin o trenutnem stanju na tem področju.

Dr. Biserka Ilin je upokojena zdravnica, specialistka psihiatrije, pedopsihiatrije ter psihoterapije in je ena najbolj zavzetih aktivistk v boju za ohranitev človekovih pravic in najboljši strokovnjak našega tabora za grožnjo WHO človeški svobodi in našemu zdravju.

V svojem prispevku Biserka pojasnjuje:

  • spremembe pravil WHO se pospešeno sprejemajo brez odpora in bodo zagotovo sprejete,
  • države o dogajanju za zaprtimi vrati ne obveščajo državljanov,
  • zaradi izgube temeljnih človekovih pravic bomo državljani živeli v popolni diktaturi, terorju in digitalnem suženjstvu.

Tema je izredno pomembna, saj se moramo ljudje na nove razmere nujno pripraviti in se organizirati.

Sprememba vloge WHO pri razglasitvi izrednega stanja

Avtor: Biserka Ilin

WHO je decembra 2021 državam članicam predlagal sprejetje Pandemijske konvencije in sprememb IHR, to je Mednarodnega zdravstvenega pravilnika, kar bi WHO-ju dodelilo povsem novo vlogo in neomejena pooblastila. S sprejetjem predlaganih dokumentov bi odredbe WHO-ja postale pravno zavezujoče. To bi pomenilo popolno izgubo suverenosti naše države ob razglasitvi izrednega stanja. Izgubili bi vso pravno zaščito kot posamezniki in kot država, predvsem pa bi izgubili temeljne človekove pravice, vključno s pravico do odločanja o posegih v lastno telo, kar je povsem nedopustno.

Donatorji WHO, večinoma lastniki korporativnega mega kapitala, bi tako pridobili neomejeno moč, ki bi služila kot osnova za uvedbo totalitarne diktature nad ljudmi celega sveta, preko medicinske diktature, zavite v »plašč« varovanja in skrbi za javno zdravje. To je najbolj nehumana, najbolj mučna in najbolj ponižujoča tiranija, ki je človeštvo v takšnem obsegu, kot ga pripravljajo, še ni doživelo. Sprejetje teh predpisov bi WHO-ju omogočilo nešteto možnosti za resne zlorabe. Na podlagi teh novih pravil je realno pričakovati grobo zlorabljanje ljudi preko medicine, predvsem pa psihiatrije in farmacije.

Že maja 2022 so birokrati WHO na skrivaj sprejeli spremembe petih pravil IHR, ki bistveno zmanjšujejo pravice naših držav. Zavrniti bi jih bilo mogoče le do konca novembra 2023. Na žalost doslej naša vlada ni naredila tega koraka. Po do sedaj znanih informacijah so te amandmaje (sprejete na Skupščini WHO konec maja 2022) zavrnile le Estonija, Slovaška in Nova Zelandija.

Na generalni skupščini WHO maja 2023 ni niti en predstavnik držav članic dvignil glasu proti 307 novim in spremenjenim amandmajem, čeprav bi njihova uveljavitev katastrofalno vplivala na naša življenja.

Ta dejstva jasno kažejo, da gre za globalno usklajen projekt finančne elite, katere edini namen je omejiti ali odvzeti svobodo in osnovne pravice ljudi.

Spremembe, ki bi bile uveljavljene z uvedbo novih pravil:

  • Status WHO bi se spremenil iz svetovalnega v upravni organ, čigar ukrepi bi postali pravno zavezujoči za države članice. To bi generalnemu direktorju WHO dalo neomejeno moč odločanja, brez obveznosti posvetovanja s komurkoli.
  • Za razglasitev izrednih razmer ne bi bil več potreben realen razlog, zadostovala bi subjektivna presoja oziroma domneva generalnega direktorja WHO. Izredno stanje bi, po novih pravilih, dejansko razglasil v vsaki situaciji, ki bi domnevno lahko vplivala na javno zdravje, in sicer ob pojavu nekega patogena, zaradi podnebnih sprememb, zaradi naravnih nesreč, ob grožnji vojne… Ob tem ne bi bil več dolžan svoje odločitve nikomur argumentirati. Po lastni presoji bi lahko kadarkoli, iz kakršnega koli razloga, tudi neutemeljenega, za nedoločen čas odredil katerekoli ukrepe, ki bi omogočali uvedbo dolgotrajnih, prekomernih in škodljivih zaščitnih ukrepov.
  • Svetovna zdravstvena organizacija bi, v času trajanja izrednega stanja, po novih določilih IHR, imela pravico odrediti oziroma zahtevati uvedbo kateregakoli obveznega zdravstvenega ukrepa. S tem bi nam grobo kršili našo temeljno pravico do svobodnega odločanja o posegih v naše telo. Lahko bi nam celo odvzeli pravico do odločanja, tudi v primeru življenjsko nevarnih posegov v telo, v imenu »javne oziroma družbene koristi«.
  • S predlagano spremembo tretjega amandmaja IHR bi nam ob določitvi ukrepov bila odvzeta pravica do spoštovanja človekovega dostojanstva, temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ki je bila do sedaj zagotovljena. Zaenkrat še veljavni predpisi so nas varovali pred hujšimi zlorabami na tem področju. S spremembo tega amandmaja bi popolnoma izgubili eksistencialno varnost, človečnost in temeljne pravice. S tem bi nas zreducirali na raven uporabnih ali neuporabnih predmetov, kar bi odločilno vplivalo na prihodnost vsakega človeka in njegove življenjske možnosti.
  • Posebno pozornost si zasluži dejstvo, da bodo za izgradnjo in delovanje »farmacevtsko-urgentno bolnišnično-industrijskih centrov« zagotovljena neomejena finančna sredstva. Zelo zaskrbljujoče je dejstvo, da v omenjenem osnutku ni jasne razlage, čemu bi ti institucionalni kompleksi bili namenjeni. Dodatno skrb vzbuja dejstvo, da v teh določilih zakonska odgovornost farmacevtskih družb, ki bi delovali v teh kompleksih, ni opredeljena. Našteta dejstva sprožajo asociacije na dr. Mengelejevo dejavnost med drugo svetovno vojno.
  • Resen problem je tudi uvedba globalne digitalne zdravstvene izkaznice, brez katere bi bilo sodelovanje v javnem življenju in prosto gibanje nemogoče.
  • Določena je tudi uvedba popolne cenzure. Za njeno kršitev so predvidene sankcije. To bi WHO-ju dalo izključno pravico, da določi, katere informacije se lahko in katere se ne smejo razširjati. Svoboda izražanja, dostop do informacij javnega značaja in naša pravica do obveščenosti bi bili popolnoma poteptani. Na ta način bi tako medicina kot druga znanstvena področja postali dogma, kar bi bilo nevarno, saj brez svobodne in odprte razprave strokovnjakov z različnimi stališči ni možnosti za razvoj in varno uporabo znanosti.
  • Novi predpisi bi pooblastili WHO, da vsiljuje vse strokovne smernice oziroma doktrine medicinski stroki, s čimer bi zdravniki izgubili strokovno avtonomijo, mi pa bi izgubili pravico do informirane izbire posegov v naše telo. Zdravstvenim delavcem bi lahko celo onemogočili spoštovanje etičnih standardov, čemur smo bili priča po vsem svetu že od marca 2020.

Dr. Francis Boyle, priznani profesor mednarodnega prava, je javnost opozoril na dejstvo, da bi WHO s sprejetjem sprememb »Konvencije o pandemiji« in predpisov IHR lahko ustvarila »globalno vojaško, zdravstveno in psevdoznanstveno diktaturo, ki bi služila le uvedbi centralizirane oblasti« (ene svetovne vlade).

Po njihovih načrtih naj bi do sprejetja novih določb IHR in Konvencije o pandemiji prišlo maja 2024. Globalna uvedba novega sistema WHO je predvidena najpozneje do marca 2025. Zdaj nam je tudi jasno, da celoten zdravstveni sistem že desetletja obvladuje finančna elita in ga kroji po svojih interesih.

Javna obravnava teh dokumentov bi razkrila neiskrenost njihovih dobrih namenov, ki jih razglašajo, in nam jih želijo vsiliti z izgovorom varovanja našega zdravja. Hkrati uporabljajo manipulativna gesla in izjemno močno cenzuro, da omejujejo širjenje informacij in ohranijo zaupanje ljudi. Zato vlade večine držav vztrajno onemogočajo javno predstavitev teh dokumentov in razpravo o njih, saj bi se tako razkrilo, v kakšni nehumani »igri« sodelujejo s finančno elito proti nam.

Načeloma bi se lahko države članice (v določenem roku) uprle posameznim spremembam IHR in takrat njihovo upoštevanje zanje ne bi bilo obvezno, a na to žal ne moremo računati, saj vlade večine držav v celoti sledijo načrtom svetovne finančne elite.

Seveda, zakaj bi morali biti državljani o čemer koli obveščeni? Izvedeli bomo, ko bo že prepozno, ko bodo naše roke zvezane in tega uničujočega procesa propadanja družbe ne bo mogoče več ustaviti.

Vsi imamo pravico biti obveščeni o načrtovani mednarodni zavezi do WHO-ja, ki jo prikrito in brez našega soglasja podpirajo predstavniki naše države. Politični voditelji in poslanci se morajo zavedati, da nimajo pooblastila državljanov, da bi brez našega soglasja sprejemali takšne odločitve, ki bi naši državi ali njenim prebivalcem odrekle z ustavo zagotovljene demokratične pravice in svoboščine.

Za nas in za prihodnost naših zanamcev je zdaj najpomembnejše vprašanje, ali bomo dovolili globalni korporativni eliti, da nas preko WHO brutalno podredi svoji totalitarni oblasti. Od tega bo odvisno, ali bomo v prihodnje živeli kot svobodni ljudje ali zaradi izgube vseh pravic v popolni DIKTATURI, TERORJU in DIGITALNEM SUŽENJSTVU.

KAKO SEM POSTAL ANTISEMIT ali DOKONČNA REŠITEV PALESTINSKEGA VPRAŠANJA

Avtor: Tomaž Rižner

Obljubil sem, da bom napisal nekaj o ekonomski logiki kovidne prevare. To bom tudi naredil, ampak glede na trenutno dogajanje v svetu ne morem mimo trenutne stvari, ki je še dodatno (vsaj meni) razkrila logiko scenaristov v ozadju. Trenutna stvar (zgodba) je sedaj: izredno velik problem z naraščajočim antisemitizmom po svetu, kar ogroža obstoj človeštva. Ni ga politika in ne medija, ki ne bi izpostavil tega bistva trenutne situacije v svetu. Glede na to, da jaz ne vidim niti problema, niti ogroženosti s čim vsaj približno podobnim, vidim pa nekaj povsem drugega: dokončno rešitev palestinskega vprašanja pred našimi očmi in z našim tihim privoljenjem, bi rad najprej napisal, kar mi leži na srcu.

Moje mnenje o napadih Hamasa in izraelske vojske

Pobijanje civilistov je umor. Pika! Napad Hamasa na civiliste v Izraelu je bil kaznivo dejanje tistih, ki so ga izvedli. Bombardiranje Gaze s strani izraelske vojske je kaznivo dejanje, ki ga organizirano izvajajo pripadniki te vojske in oblast v Izraelu. Ene in druge zločince bi bilo treba privesti pred sodišče in jih kaznovati. Razlika bi bila morda lahko v olajševalnih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na odmero kazni: prvi so izvedli dejanje iz obupa, ker dejansko niso več imeli na razpolago drugih sredstev, drugi pa morijo organizirano pod kontrolo vlade in s podporo celotne mednarodne skupnosti. Razlika je tudi v količini žrtev: samo v prvem mesecu »obrambe Izraela« je bilo v Gazi po podatkih Združenih narodov ubitih trikrat več otrok, kot je Hamas pobil vseh civilistov. In kot razumem, prva številka nezadržno raste, druga pa je osupljivo in sumljivo vsak dan manjša.

Iz medijev sem izvedel, da je takšno mnenje, kot sem ga napisal v prejšnjem odstavku, izraz antisemitizma, ki se je nevarno razširil v svetu. Resnica (verjetno soglasje najvišjih posvečenih krogov) je namreč, da je pobijanje Židov s strani Palestincev zločin terorizma, pobijanje Palestincev s strani Židov pa neodtujljiva pravica do obrambe. Če je to res, potem priznam svoj zločin: res ne verjamem tega in sem prepričan, da je vsak umor umor, torej sem antisemit.

Od nepomembnega državljana preko anticepilca do antisemita

Najprej sem postal anticepilec. Pred kovidom dejansko nisem bil. Nisem bil niti cepilec, zadeva mi je bila nepomembna in me ni zanimala. Nekje v podzavesti sem vedel, da sem kot otrok bil cepljen in da kasneje teh bolezni nisem dobil, zato sem podzavestno predpostavil, da cepiva najbrž delujejo. Ukvarjal pa se s tem nisem. Kovid je to spremenil. Zgodba, ki so nam jo prodajali, je bila tako na prvi pogled zlagana, da celo nevtralni nezainteresirani opazovalci nismo mogli nasesti. Po treh mesecih razvoja in treh mesecih preizkušanja naj bi ugotovili, da so cepiva učinkovita in varna. Saj o cepivih res nič ne vem, ampak da je takšna trditev laž, to je pa ja bilo jasno vsakemu osnovnošolcu. Laž, ne zmota, ker so to trdili strokovnjaki, ki se na to spoznajo (oz. bi se vsaj morali spoznati). Tako se seveda nisem cepil, kar pa so isti strokovnjaki (zdaj v mojih očeh očitni prevaranti) takoj označili kot anticepilstvo. Tako sem po sili razmer nehote postal anticepilec.

No, kasneje sem še zares postal anticepilec. Ker me je fasciniralo, kako so prevaranti lahko zavedli množice ljudi, med njimi najpametnejše na svetu, sem se s tem začel ukvarjati. Iskal sem alternativne ne skorumpirane vire in pri tem spoznal (zdaj popolnoma nedvoumno) resnico, da je kovidna zgodba s cepivi vred čista prevara. Vendar sem nehote odkril tudi, da je tudi velika večina ostalih cepiv prav tako prevara. Zdaj sem resnični anticepilec, ki se nima niti najmanjšega namena še kdaj v življenju cepiti in ki to priporoča tudi vsem drugim.

Potem sem postal še teoretik zarote, zanikovalec znanosti, razširjevalec napačnih informacij (misinformation spreader), desničarski skrajnež in antisemit. To so oznake, s katerimi so oblast in mediji obkladali vse, ki so uporabljali svoje možgane, zdravo pamet in so si to upali javno povedati. Prve tri oznake so povsem razumljive in sem jih sprejel in jih zdaj tudi uporabljam kot oznake tega, kar sem. Bolj ali manj ponosno, saj so te oznake dejansko priznanje, da nisem ovca v čredi, ampak uporabljam svojo glavo in najdem informacije tudi v nezmanipuliranih in nepodkupljenih virih. Četrta oznaka, desničarski skrajnež, je sicer nesmisel, a je še razumljiva in jasno izvira iz ZDA (od koder so scenaristi), kjer je vse brez izjeme spolitizirano v smeri levo/desno (ali modro/rdeče, ali demokrat/republikanec), ker Američane na tak način elite uspešno zavajajo že desetletja. Da v Evropi in drugje, kjer iste neumnosti počnejo levi in desni oblastniki, takšne delitve nimajo smisla, še najmanj za čiste levičarje, kot sem jaz, so scenaristi pač spregledali, ampak kakšno napako pa tudi lahko naredijo in jim jo tudi oprostim. Itak pa je ostala neopažena in ni imela posledic.

Ampak poleg tega naj bi bil tudi antisemit. Te zadnje oznake, s katero so mediji obkladali nas razmišljujoče ljudi, pa nikakor nisem razumel. Židovstvo ali antižidovstvo, podpora Židom ali sovraštvo do njih nikakor ni imelo nobene zveze z s cepljenjem, medicino, ponarejanjem znanosti ali čimerkoli iz prevarantske kovidne zgodbe. Tako Židje, kot njihovi simpatizerji in sovražniki so bili na obeh bregovih, tako glede cepljenja, znanosti, teorij zarote in vsega ostalega iz kovidne prevare. Niti malo antisemitizma ne moremo povezati s kovidom ali s čemerkoli blizu njega. Kako pridejo do takšne neumnosti? Saj se scenaristi kar malo smešijo!

No in čez noč so mi pojasnili, za kaj gre. Zgodil se je zločinski teroristični napad Hamasa na nedolžne Žide (pazite, ne na nedolžne ljudi, na Žide!) in usklajena medijska akcija takoj po njem mi je pojasnila naslednje: če misliš, da je enako zavržno, če oboroženi ljudje prečkajo mejo in na drugi strani pobijejo tisoč nedolžnih civilistov, neodvisno od tega s katere strani na katero stran to naredijo, si antisemit. Če to naredijo nežidi Židom, je to namreč zločin in terorizem. Če to naredijo Židi, se imajo pravico braniti in je ne samo dovoljeno, ampak neodtujljiva pravica.

Dokončna rešitev palestinskega vprašanja

Naslov naj bi parafraziral nacistični slogan »dokončna rešitev židovskega vprašanja« za vse zločinske dejavnosti nacistov, ki jih iz šole in filmov podrobno poznamo in jih danes imenujemo holokavst. Bil je res eden najhujših zločinov v človeški zgodovini in nima opravičila. Vendar pa so Židje v Izraelu uporabili natančno isti scenarij in ga izvajajo nad Palestinci: preženi ljudi z ozemlja, ki ga želiš zase, preženi ljudi v geto, nato zmanjšuj geto do minimuma, na koncu pa še potegni bodečo žico okrog geta in tako naredi koncentracijsko taborišče. Tudi to nima opravičila, kljub temu, da so bili Židi v prejšnji različici žrtve.

Predvsem moramo pogledati, kdo v tem »sporu« napada in kdo se brani. Palestinci, ki se zdaj gnetejo v Gazi, niso vedno živeli tam. V celotni deželi, ki se je nekoč imenovala Palestina in se zdaj imenuje Izrael, so Palestinci še pred sto leti predstavljali preko 95% prebivalstva. Židje so Palestince desetletja s terorjem preganjali iz njihovih domov, veliko v sosednje države, veliko pa v Gazo. Nikoli jim niso dovolili, da se vrnejo. Iz Gaze so tako naredili geto. S pomočjo izdajalskih sosednjih držav, ki so sodelovale pri postavljanju ograde z bodečo žico okoli Gaze, (egiptovski predsednik Sadat je za nagrado, da je zamenjal stran, dobil celo Nobelovo nagrado za mir – nagrada: kako primeren izraz!), so nato ta geto spremenili v koncentracijsko taborišče. Kar se trenutno dogaja, je dokončna rešitev: zravnanje koncentracijskega taborišča z zemljo.

Celotna operacija je enostavno organizirano etnično čiščenje in kar vsi skupaj mirno gledamo, je njegova zadnja faza: dokončna rešitev. Območje so popolnoma zaprli, da nihče ne more ven in nihče noter in zdaj tolčejo po njem z vsem ognjem. Veliko jih bodo enostavno pobili, druge izstradali, majhen preostanek pa skoncentrirali v manjšem delu Gaze, kjer bodo nato operacijo ponovili.

In tako sem zdaj antisemit. Ne zato, ker bi imel kaj proti Židom nasploh. Tudi ne zato, ker mislim, da bi Hamasovo dejanje ne bilo zločin. Seveda je bil gnusen zločin. Antisemit sem zato, ker mislim, da je identično ravnanje (celo z več žrtvami in večjim deležem otrok med žrtvami) izraelske vojske prav tako zločin. In antisemit bom tudi ostal. Zločin je zločin. Mislim, da imam precej somišljenikov. Vendar če nočemo, da bo Palestinsko vprašanje res dokončno rešeno, bomo morali jaz in moji somišljeniki priznati svoj antisemitizem in nekaj tudi narediti.

Naslednja stvar

Ko je antisemitizem dobil logiko, mi je celotna slika postala veliko bolj jasna. Jaz sem šele zdaj razumel, za kaj gre, nekdo pa je to načrtoval od začetka. Scenaristi delujejo dolgoročno in imajo v grobem scenarij začrtan, potem pa po potrebi dodajajo zgodbe in trenutne stvari. Antisemitizem je bil načrtovan od začetka, tudi ko še ni imel logike, šele kasneje je prišla zgodba, ki ga je naredila logičnega. Bistvo izpostavljanja antisemitizma je delitev, okrog katere se bodo lomila kopja. In to delitev so imeli načrtovano, preden je nastal dejanski razlog za njeno uporabo. Pomemben del bistva je, da je to nepomembna delitev. Mi se besno kregamo o nepomembnosti, kot je antisemitizem, nasprotna stran pa je s tem uvedla dejansko stanje: mi razpravljamo o neumnostih, katastrofo v Gazi mirno gledamo in s tem dopuščamo, pomembne stvari pa se zgodijo neopažene. Povsem enako kot pri kovidu, takrat smo se prepirali o maskah, pomembne stvari pa so se zgodile.

Naj pojasnim še, zakaj mislim, da je ta delitev nepomembna: antisemitizem je v primerjavi z vsemi resnimi oblikami rasizma in diskriminacije v svetu smešna burleska. Židje so po vseh pomembnih merilih zelo privilegirana skupina. Med najbogatejšimi, med najvplivnejšimi in med najbolj izobraženimi je veliko večji delež Židov, kot je njihov delež v prebivalstvu. Primerjati antisemitizem z zatiranjem ameriških staroselcev, črncev in drugih podobnih skupin je smešno. Diskriminacija Židov zagotovo obstaja, ampak ima dve pomembni lastnosti: (1) škoda je v primerjavi z drugimi diskriminacijami zanemarljivo majhna (objektivne škode sploh ni, edina škoda je zatrjevanje Židov, da se počutijo ogrožene); (2) Židje sami in namenoma ustvarjajo takšno ekstremno razliko med sabo in vsemi ostalimi. Gre za namišljen problem, ki služi temu, da se naša kopja lomijo ob nepomembnih razhajanjih.

Dejansko gre pri zgodbi o antisemitizmu in ubogih Palestincih za (vmesno in ne tako zelo veliko) naslednjo trenutno stvar. Ima jasno scenaristično strukturo in jasno koreografijo. Očitno je bila zgodba skrbno pripravljena, da tako dobro deluje. Strah ali gnus je zamenjala groza in vase potlačena krivda. In smo tiho in mirno gledamo. Prefinjeno! Briljantno! Pri vsaki novi stvari lahko scenaristom samo zaploskam. Kako se jaz ne morem spomniti kaj tako genialnega? No, vsaj pri vsaki naslednji novi stvari se naučim kaj novega in počasi začenjam razumeti, kako scenaristi in režiserji delujejo. Resda so vedno korak pred mano, ampak tudi začetek razumevanja je napredek.

Za konec naj vas opozorim še na absurd: s tem blogom sem samo zlomil kakšno kopje zaradi nepomembne traparije, kot je antisemitizem. Sam igram igro, ki nam jo je pripravil nasprotnik. Porabil sem veliko časa, da sem napisal nekaj o neki neumnosti in vi ste porabili veliko časa, da ste to prebrali. Razumete zdaj, kaj mislim s tem, da moramo nekaj močno spremeniti? Vendar mislim, da je to nujno zlo, če hočem spodbuditi razmišljanje in nove korake v razumevanju.

Svet po kovidu

UVOD (napisala Karin Rižner)

Napovedala sem že, da bom v obdobju do naslednje zdravstvene krize, ki jo vsekakor pričakujem, objavila tudi prispevke drugih avtorjev s področij, ki so za trenutno dogajanje v svetu bolj pomembna, se pa nanje ne spoznam dovolj, da bi o tem lahko pisala. In zdaj je napočil trenutek, ko lahko objavim prvi tak blog.

Z veseljem vam predstavljam svojega brata Tomaža, ki mi je že med kovidom pomagal pri razmišljanju in razumevanju zapletenega sveta, pa tudi pri urejanju mojega bloga. Po izobrazbi je pravnik in ekonomist in tako morda lahko nekoliko lažje in nekoliko drugače razume ozadje družbenega dogajanja. Tako kot sem se jaz ob prvih “lockdownih” posvetila zdravstvenemu ozadju kovida, je on začel preučevati ekonomsko ozadje in ga spremlja od takrat naprej. Prosila sem ga, naj napiše nekaj člankov o ekonomskem in širšem družbenem ozadju kovidne zgodbe. Pa je napisal prvega za uvod v zgodbo…

SVET PO KOVIDU

Avtor: Tomaž Rižner

apples-3729695_1280

Nekaj gnilega je v deželi Danski…

Kovid kot simptom

Kovid je bil izključno simptom, ki nam je odprl oči, kakšen je svet v resnici. Kar smo verjeli, je bila le zgodba, ki so nam jo uspešno servirali in nadgrajevali že kakšnih trideset let. Kar spomnite se na enajsti september, bostonski maraton, obe zalivski vojni, Afganistan in tako naprej. Če se ozremo nazaj, je bila rdeča nit dogajanja ves čas enaka.

In kakšen je svet v resnici? Velik del svetovnega gospodarstva je popolnoma kriminalen. Vlade in njihove institucije so popolnoma skorumpirane in izključno v službi velikih korporacij. Svetu vlada kartel finančnih in informacijskih velekorporacij. Nikakršne konkurence ni več v nobeni pomembni gospodarski panogi. Celotno posredovanje informacij je popolnoma zmanipulirano v ekonomskem interesu nekoga. Takšen je svet v resnici. Takšen je bil že pred kovidom in takšen bo tudi ostal. Drugačen bo samo v tolikšni meri, kolikor bomo ljudje s svojim razmišljanjem in ravnanjem izsilili korekcije in prilagoditve.

Iz manipulacije nihče ne more uiti, niti najpametnejši ljudje na svetu ne. Kako bi se ji potem lahko izognil jaz? Na primer: kar sem (skrajno ponosen nase) dojel danes, so vrhunski strokovnjaki nasprotne strani, ki nas manipulira, predvideli že davno prej, že razvili protiukrep ali protiorožje za to in učinkovitost protiukrepa tudi že testirali.

Naslednja velika stvar

Kaj torej lahko pričakujemo v prihodnje? Kovid je bil dober test, kaj vladajočim elitam še manjka do uvedbe popolnega totalitarizma, ki bo kapitalu omogočil, da iz ljudi iztisne še zadnje atome virov dobička.

Kaj je med kovidom dobro delovalo:

  • množična manipulacija ljudi s strahom in obljubami čudežnih rešitev;
  • plačevanje obljubljenih čudežev z denarjem zmanipuliranih ljudi;
  • sistematično vnašanje zmede v razmišljanje ljudi;
  • učinkovito cenzuriranje (sicer očitne) resnice;
  • nepomembnost dejanske resničnosti in ustvarjanje namišljene (virtualne) zgodbe;
  • uvedba poslovnega modela Billa Gatesa v zdravstvo: uničenje konkurence s prodajo nezadostno razvitega prototipa in nato ustvarjanje monopolnih dobičkov (ta goljufija je bila glavna inovacija Billa Gatesa na trgu informacijske tehnologije, s katero je obogatel);
  • binarna delitev ljudi (neopredeljenih ni, lahko si za ali proti, oz. kdor ni za, je proti) s spodbujanjem čustvenega zagovarjanja svojega stališča in sovraštva s slogani namesto z argumenti.

Kaj je pri kovidu še manjkalo:

  • manjkala je množična tehnologija sledenja gibanja ljudi: z izjemo Kitajske nas oblast ni mogla zares nadzorovati, ampak je bila pri ukrepih še vedno odvisna od poslušnosti ljudi;
  • manjkala je pravna podlaga za omejevalne ukrepe: vsi ukrepi so bili nezakoniti ali protiustavni ali oboje;
  • manjkala je tehnologija ekonomskega podrejanja: dejansko je kljub omejitvam lahko svet vzporedno funkcioniral kot neke vrste siva ekonomija.

Vse tri pomanjkljivosti scenaristi svetovne elite pospešeno odpravljajo:

  1. Popolna kontrola gibanja ljudi bo uvedena enotno za ves svet s strani Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je prevzela tehnologijo aplikacije s QR kodo, ki jo je med kovidom uspešno testirala EU in že »podarila« tehnologijo Svetovni zdravstveni organizaciji za uporabo v svetovnem merilu.
  2. Svetovna zdravstvena organizacija tudi pospešeno sprejema spremembe mednarodne zakonodaje (mednarodni zdravstveni pravilnik in novi »pandemični sporazum«), ki bodo zanesljivo sprejete, ker je celotna organizacija popolnoma pod kontrolo vodilne elite. Novi predpisi bodo omogočili, da bodo ukrepi, ki so bili nezakonito uporabljeni pri kovidu, postali zakoniti.
  3. Mednarodne finančne organizacije in centralne banke pospešeno pripravljajo uvedbo digitalne valute, ki bo omogočila popolno podrejanje ljudi tudi na ekonomskem področju. Evropska unija je prav prejšnji teden sprejela standarde za uvedbo elektronske denarnice, ki je eden od pogojev za uvedbo in povezavo z drugimi aplikacijami, na primer zdravstvenimi iz prve točke.

Ko bodo te stvari urejene, lahko pričakujemo naslednjo veliko trenutno stvar, ki bo prav mogoče spet namišljena pandemija. Pred tem bo verjetno več malih trenutnih stvari za pripravo, učenje, testiranje in popravke tehnologije: podnebna kriza, novi holokavst (tokrat s strani arabskih teroristov) in podobno.

Kaj pa mi?

Zaenkrat ne kaže, da bi se ljudje lahko zoperstavili spremembam. Sicer smo pri kovidu ugotovili, da nas preko deset odstotkov ljudi še uporablja možgane in zdravo pamet in da isti ljudje še vedno želimo živeti v relativni svobodi. Med kovidom smo se lepo identificirali in se našli. Nismo pa se dovolj dobro organizirali, da bi zares imeli kak učinek na dogajanje, ki ga pripravlja elita.

Stanje v našem taboru je najlepše opisal ameriški dramatik in bloger CJ Hopkins (ki ga toplo priporočam v branje vsem, ki se trudijo razumeti trenutne razmere v svetu). Nekako takole ga lahko povzamem: Trenutno smo vsi borci za svobodo tako skoncentrirani na posamična drevesa, da ne vidimo gozda. Naši nasprotniki ne samo dobro vidijo gozd, so celo lastniki gozda in vsega v njem. In trenutno okrog njega postavljajo ogrado z bodečo žico. Mi pa skačemo od drevesa do drevesa, od ene distrakcije do druge. Kar delamo, je le samoidentificiranje dizidentov, da bodo lažje vedeli, kje postaviti ogrado in kdaj lahko nad nas pošljejo jurišne oddelke.

State of the UK's Woods and Trees - Woodland Trust

Ne morem se znebiti občutka, da bomo morali pri svojem delovanju nekaj močno spremeniti, če bomo hoteli imeti kak učinek. Žal ne vem kako! Seveda bom iskal način, ki nedvomno obstaja, o tem sem prepričan. Mislim celo, da teoretično vem, v kateri smeri lahko pričakujemo uspešno spremembo. To je nekaj, čemur po angleško rečejo paradigm shift, nek povsem drugačen način razmišljanja na povsem novih podlagah in konceptih. Ampak tega se jasno ne moreš kar spomniti, ker si to pač želiš. Zato bom za začetek napisal nekaj razmišljanj na tem blogu. Morda bo to kdo prebral in imel na tej podlagi kakšno zamisel, ki bo korak v pravi smeri. In nekoč bo nekaj sprožilo preobrat. To je lahko ideja, ki se bo prijela, lahko je tehnološka inovacija, lahko je nova uporaba obstoječe tehnološke inovacije. Vsekakor še ne vemo, kaj bo. Vendar je pomembno, da vseeno iščemo. Če ne bomo iskali, ne bomo nikoli našli!