Po volitvah

Nova kruta realnost

Rezultat volitev je bil do neke mere pričakovan: levi blok bo lahko sam oblikoval vlado celo brez »izdajalcev« in »prestopnikov«. Glede na ukrepe dosedanje vlade je logično, da so ljudje množično volili proti njej.

Blok novih strank, ki so izpostavile boj za človekove pravice (imenovala ga bom »naš blok«), kamor prištevam stranke: Resnica, Zdrava družba, Dobra država, Za ljudstvo Slovenije in Dom, je skupaj dobil približno 85.000 glasov, vendar nobena od strank ni presegla praga za vstop v državni zbor.

V državnem zboru ni nikogar, ki bi naše pravice postavil na prvo mesto. Tja vsi postavljajo Evropo, kar dejansko pomeni brezumje, cenzuro in pranje možganov. Bojim se, da nas tudi  v prihodnje čaka podobno omejevanje in ukinjanje naših pravic, kot smo ga bili deležni do sedaj in zaradi podobno namišljenih razlogov.  Morda bo malo manj agresivno in malo manj arogantno, a bolj prikrito in zato morda še bolj nevarno.

Upanje in visoka pričakovanja

Vse, kar smo od volitev lahko pričakovali ljudje, ki še uporabljamo možgane in želimo samo normalno živeti, ne da bi nam oblast omejevala naše pravice, je bilo to, da se v državni zbor prebije vsaj kakšna stranka, ki se bo tam vsaj skušala boriti proti nadaljnjim zlorabam pravnega sistema za omejevanje naših pravic.

Čeprav je bilo povsem jasno, da tudi te volitve ne bodo ničesar spremenile, je narava človeka taka, da vedno upa (tudi na tisto, za kar ve, da je nemogoče) in tudi jaz sem samo človek. Zato sem upala, da bo kateri od strank našega bloka vendarle uspel preboj.

Razočaranje in nova spoznanja

Preboja žal ni bilo. So me pa te volitve pripeljale do spoznanja, da so volitve povsem enako organiziran resničnostni šov, kot je (bila in bo verjetno spet) kovidna pandemija. Morda je bilo to spoznanje pomembnejše od preboja, ki sem si ga želela.

Seveda sem razočarana, ker nismo uspeli. Posledično nas čaka morda še nekaj let nepotrebnih in nesmiselnih ukrepov in kratenja naših pravic. Na prvi pogled se zdi naš boj brezupen, zato bi lahko bila tudi obupana. Vendar nisem. Prepričana sem, da nismo uspeli zato, ker nismo bili organizirani. Če bi se bolje organizirali, bi uspeli.

Izgubljeni glasovi

Za stranke našega bloka, ki niso prišle v parlament, je volilo približno 85.000 ljudi. To je kar lepa številka. Če bi bili ena stranka ali predvolilna koalicija, ki bi nastopila skupaj, bi dobili kakih sedem poslancev. To ni veliko, je pa nekaj. Vendar so bili žal vsi ti glasovi izgubljeni.

Kaj smo se naučili

Kaj moramo narediti, da bomo imeli ljudje, ki želimo ponovno živeti normalno življenje brez omejevanj naših pravic, kakšne predstavnike v parlamentu, se mi zdi samo po sebi umevno: organizirati se moramo, da svojih glasov ne bomo več metali stran.

Nujno potrebujemo enotno stranko ali povezavo, ki bo enotno nastopila na volitvah. Upam, da so se vse stranke našega bloka ob trpkem porazu to naučile. Narediti moramo vse, da pripomoremo k temu, da se stranke našega bloka povežejo in enotno nastopijo na naslednjih volitvah.

Vse stranke našega bloka so prvi korak za uspeh naredile: organizirale so se. Za kaj več je zmanjkalo časa in izkušenj. Oboje zdaj imajo in se lahko povežejo.

Če pa se vse stranke vendarle ne bi uspele povezati, potrebujemo pred volitvami resnično informacijo, katera od več strank našega bloka ima možnost priti v državni zbor in to preko naših medijev in omrežij sporočiti vsem enako mislečim, da nas bo čim več volilo to stranko. Tako bo vsaj ena prišla v državni zbor in tam imela vsaj nekaj poslancev. Za ta namen potrebujemo lastno objektivno raziskavo javnega mnenja pred volitvami.

Potrebujemo tudi koordinacijo med našimi mediji, da bomo pred volitvami lahko sporočili, koga podpreti. Še boljši bi bil lasten medij, ki bi poročal resnico, ne pa oblikoval javnega mnenja tako, kot želijo tisti z denarjem in vplivom.

Novo upanje

Mislim, da to niso bile zadnje volitve. Morda pa se bomo na naslednje bolje pripravili. Sama sem se ob teh volitvah veliko naučila in bom skušala po svojih močeh prispevati k temu, da bomo bolje pripravljeni.