Nas bo rešila naravna imunost?

Človeški imunski sistem je eden najbolj fascinantnih dosežkov evolucije. Zahvaljujoč njemu je človeštvo premagalo vse hude bolezni, ki so mu grozile vse od nastanka naše vrste pa do danes. Hkrati se je oblikovala več tisoč let nastajajoča praksa ravnanja ob izbruhu nalezljivih bolezni, ki je temeljila prav na delovanju našega imunskega sistema. Tudi ukrepi medicinske znanosti so do pojava kovida-19 temeljili na delovanju človeškega imunskega sistema. Tako smo tudi v zadnjih desetletjih uspešno premagali vse, tudi nevarnejše respiratorne viruse.

Kovid-19 ni prav nič drugačna bolezen. Pričakovano se tudi pri kovidu-19 naš imunski sistem dobro zoperstavi virusu in imunost tistih, ki so kovid-19 preboleli, je robustna, dolgoročna in široka. Kaj to pomeni? Pomeni, da po bolezni nastane doživljenjski imunski spomin (spominske B in T celice), zaradi katerega je imunski sistem sposoben prepoznati virus celo življenje in proti temu virusu sprožiti močan in hiter imunski odziv, ki prepreči ponovno bolezen. Ne samo to, ta imunski spomin spozna tudi različice virusa, saj je v fazi prvega imunskega odziva spoznal prav vse komponente virusa in na njih odreagiral. Tudi če se en del virusa zaradi mutacij malce spremeni, ga bo imunski sistem prebolevnika spoznal.

Če povzamem, načelno so vsi, ki so kovid-19 preboleli, zaščiteni pred ponovnim zbolevanjem za kovidom-19 (morda z izjemo oseb z imunsko oslabelostjo). Zato prebolevniki ne bi smeli biti zaskrbljeni zaradi te bolezni v prihodnosti: prebolelost jih varuje pred vdorom virusov v njihove celice in hkrati prepreči prenašanje bolezni na druge.

Samo zaradi tega dejstva je edino možno, da populacija v epidemijah doseže čredno imunost in epidemije sploh izzvenijo. Ko je v populaciji dovolj ljudi, ki ima na povzročitelja resnično imunost (ki prepreči okužbo!), povzročitelj nima več gostiteljev in se ne more več razmnoževati. Epidemija se konča. Povzročitelj sicer ostaja med nami, a nima več možnosti zanetiti novo epidemijo. Tako je z vsemi nalezljivimi respiratornimi boleznimi.

Če bi pri kovidu-19 ukrepi zdravstvenih oblasti temeljili na uveljavljeni znanosti, bi bilo do danes imunih že toliko ljudi, da se virus ne bi mogel več uspešno širiti in uspešno mutirati. Posledice njegovega obstoja bi bile sedaj že minimalne. Vendar žal ukrepi niso bili takšni, ampak prav nasprotni. Z zapiranjem družbe so preprečili širitev virusa med neranljivimi in s tem nastanek čredne ali vsaj dovolj razširjene imunosti ter tako podaljšali epidemijo. Nato pa so z neučinkovitim farmacevtskim preparatom množično »cepili« populacijo, ko je bila zaradi prvega ukrepa epidemija še v polnem razmahu. Preparat, ki mu pravijo cepivo, ne preprečuje okužbe in razširjanja bolezni, proti virusu pa sproži izredno ozek in kratkotrajni imunski odziv. Zato se virus še naprej širi, mutira in ogroža ranljive. Cepljene ali necepljene? Seveda oboje.

Ali ogroža tudi prebolele? Zaenkrat iz objavljenih raziskav ne kaže na to: naravna imunost po prebolelosti je bolj učinkovita proti novim različicam virusa, kot imunost, pridobljena s cepljenjem in tudi ne pojema s časom. Zaenkrat so preboleli dobro zaščiteni pred kovidom-19. Ali pa bo tako tudi ostalo, si ne upam napovedati, ker človeštvo še nikoli ni bilo predmet takšnega medicinskega eksperimenta in je posledice (kam vse lahko mutira virus, če mu z neznanstvenimi ukrepi daš takšno možnost) skoraj nemogoče napovedati.

Zaenkrat zaupajmo v naš imunski sistem in v naravno imunost. Če človeštva do sedaj ni premagal noben virus, ga morda tudi človeška neumnost ne more!

Več lahko preberete na moji spletni strani: Naravna imunost po prebolelosti

%d bloggers like this: