Kot slišim, se veliko ljudi sprašuje, zakaj je zadnje čase taka tišina na moji domači strani in zakaj ne pišem več blogov. Sem zbolela, sem se cepila, so me utišali…?!? Nič od tega, resnica je zelo banalna. Ostala sem brez besed. Čisto in popolnoma brez besed. Še vedno si namreč nisem opomogla od zaprepadenosti. Zaprepadenosti nad človeško lahkovernostjo in človeškim konformizmom. Eno je, če o tem prebiraš (ja, vem, več kot 90% ljudi je konformistov, zato se lahko zgodijo nacizmi in genocidi), a povsem drugo je, če vse to doživiš v živo in opazuješ. Še vedno globoko diham.
Kaj lahko človek sploh reče, ko država proda svoje državljane svetovnim korporacijam? V imenu višjih ciljev (katerih že?) zatira, muči, zastruplja, poneumlja, ponižuje ter ropa državljane in jim laže!?! Na koncu pa jih spremeni v poskusne zajčke medicinskega in socialnega eksperimenta. In mi se kar postavimo v vrsto?!?
Motite se, če mislite, da se bodo dejanja oblasti ustavila pri “cepljenju”. Šli bodo do smrti. Zakaj? Ker smo jim to dopustili. Spet in spet. Najprej so se začela ustrahovanja prek medijev (in vsi so se poskrili v hiše), nadaljevala so se zapiranja zdravih ljudi (glej ga zlomka, nihče ni šel na ulice množično protestirat), potem odvzem pravice do šolanja (in starši so dovolili, da so otroci obtičali za računalniki), pravice do dela in preživljanja sebe ter svoje družine (in smo veselo koristili denarno pomoč, da smo ostajali doma na kavčih), pravice do gibanja (in vsi smo pridkano pisali izjave o upravičenosti (!) prehoda občinske meje), pravice do svežega zraka (in smo si vsi poslušno nataknili maske), pravice do druženja (in se družine niso več videle po eno leto)… Nato se je začelo mučenje starostnikov v domovih za ostarele, mučenje otrok v šolah, obvezna uporaba mask celo v gozdu, obvezna testiranja (z neuporabnimi testi!) in grožnje po odpovedih zaposlitve (!). In sedaj je na vratih prostovoljno prisilno “cepljenje” z eksperimentalnim postopkom genetskega inženiringa. In ljudje se kot živina postavijo v vrste in si pustijo vbrizgati v telo zvarke, zato da bodo poleti lahko šli na Hrvaško na morje!!!!!!!!!!!! Ne, še vedno si nisem opomogla od zaprepadenosti. Ali se ti ljudje zavedajo, da so del klinične študije?!? Ali se zavedajo, da bi jim farmacevtska podjetja morala pošteno plačati za to, da sodelujejo v klinični študiji!?! Ne, namesto denarja bodo dobili bolezni, še več trpinčenja in lahko tudi smrt.
Verjetno je večina že videla in slišala najnovejši intervju znanstvenika Geerta Vanden Bosscheja in njegova opozorila glede množičnega “cepljenja” prebivalstva sredi pandemije korona virusa. Tisti, ki ga še niste, pohitite, ker bo kmalu zbrisan z YouTuba. Toplo priporočam ogled, saj boste istočasno dobili kratek kurz iz imunologije. Za skeptike še pripomba. Geert že celo življenje dela v industriji cepiv in ve, o čem govori.
Kakšna presenečenja še čakajo državljane? Diskriminacija, nadaljevanje omejevanja osnovnih človekovih pravic (če jih je še kaj ostalo), cepilni potni listi, odpovedi zaposlitve, živilski boni, razlastitev premoženja za neposlušne? Brez skrbi, vse pride. Naša domišljija sicer ni tako bujna, da bi se domislili vseh nizkotnosti, ki nas še čakajo. Večina ljudi sicer lahkoverno verjame, da bo s tem, ko se postavijo v vrsto in dobijo “sveti zakrament medicine”, ušla nizkotnostim. Ne, ne bodo ušli. Cepljeni (in preboleli) na primer morajo še vedno nositi maske, se še vedno ne smejo družiti z drugimi, še vedno ne morejo iti na slovensko (!) morje, še vedno ne morejo popiti kavice v bližnji kavarni ali še vedno brez skrbi sprehajati psa v poznih večernih urah!
A moj namen ni bil nadirati ljudi preko bloga. V resnici pišem ta blog v stiski – vsem tistim, ki so se odločili postaviti se v vrsto in me sedaj sprašujejo, katero “cepivo” je najmanj problematično! Če se greste rusko ruleto, potem lahko sami izberete orožje, s katerim se boste ustrelili. Verjetno bom zelo veliko ljudi s temi besedami užalila, vendar pri tem zločinu jaz NE bom sodelovala. Počutim se kot Sophie iz filma Sophijina odločitev, ko jo je nacist ob prihodu v koncentracijsko taborišče postavil pred nemogočo dilemo, katerega otroka bo trenutno obdržala in katerega bo poslala v takojšnjo smrt. Sinčka ali hčerkico?!?!
Hočete čez eno leto raka ali avtoimunsko bolezen? Invalidnost ali smrt? Paralizo ali imunsko oslabelost? Odločite se sami, brez mene. Prosim.
Pred slabim letom sem na Facebooku objavila zapis, v katerem sem opozorila na to, kaj se bo zgodilo, če bomo sodelovali pri zatiranju. Priporočala sem ogled Gandhijevega govora iz odličnega biografskega filma Gandhi iz daljnega leta 1982. Takrat večini še ni bilo jasno, kakšno povezavo ima to s pandemijo (sklepam po odzivu). Če pa si ga ogledate ponovno, boste vedeli, o čem sem govorila. Zdaj smo postali živina; brez temeljnih človekovih pravic, brez pravice do izbire ter na milost in nemilost prepuščeni medicinskemu fašizmu. In očitno bomo izgubili še človeško dostojanstvo. Če….
Karin Rižner 