Zakaj na objavljam več
Ljudje me sprašujejo, zakaj nič več ne napišem. Povem jim, da zato, ker ljudje tega ne berejo več in jih moje teme ne zanimajo. Ne morem jim zameriti, po svoje jim dam prav.
Napisala bom spet kaj, ko se bo pojavila naslednja velika stvar, še posebej, če bo ta s področja zdravja, za kar si pristojni močno prizadevajo, čeprav zaenkrat brez uspeha. Priča smo enemu poskusu za drugim, ki pa so bili do sedaj vsi neuspešni. Pri trenutni zgodbi s ptičjo gripo so že odobrili teste (spomnimo se: prevarantski test, uporabljen za množično testiranje zdravih, je bil eden glavnih elementov kovidne prevare) in izdali dovoljenje za uporabo v sili (Emergency Use Authorisation) za cepivo, čeprav ni nobenih izrednih razmer. Hkrati pa poteka množična propagandna akcija, vendar ni uspešna, ker prevara ne deluje, če se ljudje ne bojijo! Vendarle obstajajo meje manipulacije!
Trenutno sicer bolj kaže, da bo naslednja zgodba s področja financ, ekonomije in vojne, o čemer bo moral pisati kdo drug. Vsekakor bo pri naslednji stvari ljudi spet zanimalo in bodo spet brali in bom spet objavljala svoje bloge ali pa bloge drugih avtorjev.
Tudi o kovidu ne pišem več, saj nima smisla, ker je vse jasno: veliki kapital je zmagal, naše zdravje je izgubilo. Človeška neumnost je zmagala, razum je izgubil. Drugače kot s pometanjem pod preprogo te zgodbe ni mogoče zaključiti. Zato je ta zgodba zame končana. Vendar ker izgleda, da za zmagovalce vendarle še ni končana, ker še vedno preštevajo milijarde in se jim cedijo sline po novih, se na kakšno njihovo najhujšo cvetko vendarle moram odzvati.
Vedno znova prof. dr. Alojz Ihan
Nekaj zanesenjakov v okviru skupine Odgovoren za zdravje (OZZ) si od Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) prizadeva pridobiti podatke, ki bi omogočili primerjavo zdravja »cepljenih« in »necepljenih« ter bi tako razkrili kovidno prevaro. To je posameznikom in skupinam že uspelo v nekaj drugih državah, večinoma v državah z daljšo demokratično tradicijo in z delujočim pravosodjem. Te podatke zdaj skušajo pridobiti s tožbo, ker jih razumljivo NIJZ ne želi razkriti za nobeno ceno. Razlog je ne samo jasen, ampak edini mogoč: če bi podatki potrjevali njihovo pravljico, bi jih sami obešali na veliki zvon. Ker pa bi podatki razkrinkali njihove laži, jih seveda ne želijo razkriti.
Na zahtevo borcev za resnico se je s kolumno v Delu odzval prof. dr. Alojz Ihan, največji slovenski strokovnjak za imunologijo in eden največjih zagovornikov (beri: glavni tržnik) izdelkov transnacionalne farmacevtske industrije pri nas. Z njim sem že imela nekaj javnih polemik. Najprej me je obtožil, da je za moje strokovno stališče v zvezi s cepljenjem kriv moj poslovni interes. Takrat sem mu odgovorila natančno z vsebino njegove sedanje kolumne: milijonkrat večjim poslovnim interesom zaslužkarjev s cepivi. povezava na blog Potem pa je še priporočal cepljenje z argumenti, da se je pri kovidu do tedaj vedno zmotil in da ne ve, torej naj se ljudje sicer cepijo po svoji presoji, vendar naj se vsekakor cepijo. povezava na blog
Saj polemike z njim nimajo kakšnega učinka, ampak njegova zadnja kolumna je pa res kaplja čez rob zdravega razuma in me skoraj navdaja z upanjem, da slabše ne more več biti.
Finančna logika kovidne prevare
(KOLUMNA) Pa sestavite že predračun za to študijo! (delo.si)
Strokovnjak za imunologijo in trženje cepiv je štiri leta po dejanju javno razkril, za kaj je pri tem zločinu šlo; na kratko: za milijarde. V celotnem članku zdravja ne omeni niti z besedo, ampak govori izključno o denarju. V enem stavku: ubogi dobrodelni transnacionalni farmacevti so se morali odpovedati veliko milijardam, da so v rekordnem času razvili cepivo za kovid, zato so ga tudi primerno zaračunali. To je seveda povsem jasen in vsem razumljiv finančni vidik te zgodbe. Kar pa avtorja ne zanima (čeprav je pravzaprav zdravnik in bi ga po logiki moralo zanimati) je zdravstveni vidik popolnoma istega problema: da so čudežno razvili “cepivo” proti enemu od več tisoč povzročiteljev prehlada, so se morali farmacevtski proizvajalci odpovedati odkrivanju zdravil za resne bolezni, predvsem temu, da bi lahko odkrili in razvili zdravilo proti raku. Proizvajalci “cepiv” proti kovidu so bili prej namreč aktivni prav na tem področju in tudi genska tehnologija mRNA na tem področju dejansko največ obeta in je njena uvedba po mojem mnenju na tem področju tudi najbolj upravičena. Ta preboj pa nam je nujni boj s prehladom zdaj ukradel, ali vsaj zakasnil. Pri čemer “cepivo” proti kovidu niti ne preprečuje prehlada, ampak zatira izključno enega samega povzročitelja (virus SARS-CoV-2). Prehlad vseeno dobimo, simptomi so isti, samo kovidni test je negativen, če smo se “cepili”. Se je bilo za to res vredno odpovedati zdravilu proti raku? Seveda ne, šlo je izključno za finančno odločitev.
Članek je pravo razodetje o resnični kovidni zgodbi. Če bi ga avtor objavil že med namišljeno pandemijo, bi mi prihranil veliko ur branja. Vendar seveda tega ni naredil, takrat je objavljal članke, ki so služili trženju “cepiv”, ne pa člankov, ki služijo (odvetniški) obrambi osumljencev in vsaj v primeru Pfizerja v preteklosti tudi že večkrat obsojenih za podobne prevare.
Butalci naj plačajo za podatke o svojem zdravju
Še bolj zanimivo kot javno priznanje finančnega bistva kovida pa je razmišljanje prof. dr. Ihana o načinu financiranja raziskav NIJZ o zdravju Slovencev.
NIJZ je javna inštitucija, ki z javnim denarjem skrbi za javno zdravje, vsaj načelno vseh Slovencev. Čeprav dvomim, da je NIJZ za kakšno primerjalno študijo o zdravju Slovencev komu izstavil predračun, je predlog prof. dr. Ihana izredno zanimiv. Predračun se po njegovem mnenju izstavlja samo eni strani, zanimivo pa je, kateri: ubogim farmacevtom, ki služijo milijarde, ne izstavijo nobenega predračuna, ampak vse raziskave in objave plačamo davkoplačevalci. Če pa bi butalski davkoplačevalci želeli podatke, ki jih z našim denarjem zbira NIJZ, pa naj nam NIJZ izstavi predračun, da jih plačamo dvakrat. Res briljantno in izvirno razmišljanje!
Ali obstaja upanje?
Edino, kar me pri članku navdaja z upanjem, je izredno očitna aroganca našega zdravstva, ki ga v tem primeru poosebljata prof. dr. Ihan in NIJZ. Tega ljudje, čeprav zavedeni in prestrašeni (ali pa po nekaj letih morda vendarle malo manj prestrašeni) skorajda ne morejo ne videti. V tem primeru upam, da kdo še bere Delo. Članek je s tega vidika izredno zanimiv tudi za “cepljene”. Če ga bodo prebrali, bodo izvedeli, kaj bo glavna tema razmišljanja stroke, ko bodo naslednjič šli k zdravniku.
Poleg tega mora biti vsakomur jasno, da podatkov NIJZ noče objaviti izključno zato, ker bi dokazali točno nasprotno od tega, kar so brez trohice znanstvene podlage trdili in še trdijo (saj se še spomnite: »učinkovita in varna«). Med kovidom so nas utapljali v podatkih (večinoma sicer lažnih in prirejenih) in nam jih niso zaračunavali. Če bi bili podatki za njih ugodni, bi bili objavljeni v vseh velikih medijih. In glavnemu tržniku niti ne bi bilo treba napisati: pa dajte jim že to študijo (ki je niste zaračunali farmacevtskim dobrodelnikom)!
Dodajmo še malo k milijardam
Čeprav je razmišljanje prof. dr. Ihana zavržno, pa se mi njegova ideja niti ne zdi tako slaba. Igrajmo njihovo igro: igro denarja, ta je očitno edina, ki jo poznajo. Zberimo denar! Povsem resno predlagam aktivistom OZZ, da poleg aktivnosti s tožbo s sklicevanjem na prof. dr. Ihana zahtevajo od NIJZ predračun za posredovanje podatkov. Denar za to študijo pa potem borci za svobodo družno zberimo. Sama bom prispevala največ, kar zmorem in tudi po najboljših močeh pomagala zbirati denar med mojimi bralci in somišljeniki.
Moj predlog je povsem praktičen. Tiste milijarde, o katerih govori prof. dr. Ihan so itak bile naš denar. Če smo plačali tiste milijarde, bomo zbrali pa še teh nekaj dodatnih tisočakov.
Razmišljanje prof. dr. Ihana je lepa napoved tega, kar nas po mojem mnenju glede našega zdravja v vsakem primeru čaka v prihodnosti: z našimi davki zbran zdravstveni denar bo šel za neumnosti, kot je zatiranje enega od povzročiteljev prehlada, za zdravljenje resničnih bolezni pa bomo morali zdravstvo organizirati sami in to seveda plačati z dodatnim denarjem.
Naj zaključim v slogu prof. dr. Alojza Ihana: Pa plačajmo jim že za te naše podatke!
Karin Rižner 