Zdravstvene krize je bilo čez noč konec. Vesti o kovidu-19 so včeraj obsegale 99% medijskega poročanja, danes mediji 99% svojega prostora namenijo grozotam vojne, vojnim zločinom in beguncem. Prejšnja najhujša pandemija v zgodovini človeštva ne briga nikogar več.
O zdravju nekaj malega vem. Še posebej v zvezi s cepljenjem. Ker na tem področju že leta obstaja cenzura, ki se je v obdobju kovida-19 razširila do absurda, lahko ljudem morda malo koristim, če objavim kakšna zamolčana dejstva o tej temi. To je bil namen mojega bloga in nove spletne strani.
O imperializmu in imperialističnih vojnah ne vem ničesar. Prav tako ne vem ničesar o cenah energentov in hrane. Ne vem, kako bi lahko z razmišljanjem in pisanjem o teh temah kakorkoli pomagala drugim. Zdi se, da je to konec mojega bloga.
Vendar, ali je res tako? V bistvu se še naprej dogaja natančno isto, kot se je dogajalo prej, samo vzrok za strah se je zamenjal. Dobičkarji so isti, režiserji in scenaristi so isti, voditelji so isti, mediji so isti, zavedene množice so iste, tlačeni smo isti, cenzurirani smo isti. Edino med najbolj prizadetimi trpini so sedaj ubogi nič krivi Ukrajinci zamenjali umrle na ventilatorjih in “cepljene” s hudimi stranskimi učinki. Tudi QR koda, bistvo vsega dosedanjega dogajanja, je ostala, čeprav zanjo z zdravstvenega vidika ni niti najmanjše teoretične logike. V bistvu analiza razlik med obema krizama in iskanje vzporednic omogoča še bolj utemeljene zaključke, kaj se v resnici dogaja. Tudi kovidne zgodbe še zdaleč ni konec. Zato bom vendarle še malo skušala razmišljati o tem, kam nas bo naše ljubljeno vodstvo s svojimi režiserji in scenaristi pripeljalo.
Zaprepadenost
V kovidni krizi sem bila velikokrat zaprepadena zaradi svojih novih spoznanj, trenutna zaprepadenost pa je najhujša doslej. Da ljudje lahko gledajo TV dnevnik (ali druge sorodne oddaje na drugih televizijah), ki pol ure predvaja čiste neumnosti o kovidu in se potem posledično resnično bojijo virusa, nosijo maske in se “cepijo”, sem se navadila. Da pa lahko v enem samem dnevu zamenjajo temo in spet cele pol ure gledajo poročila o spopadih in beguncih in popolnoma pozabijo na “resnične” probleme od včeraj, pa je nov šok. Kako ne vidijo, da ti ljudje prihajajo množično “necepljeni”, brez testov in celo brez mask in “hočejo ubiti babico”. In kar brez predpisane karantene! In da v povsem istem trenutku drugi ne moremo na letalo ali v drugo državo in da je to nekaj izredno pomembnega. Kako ne vidijo, da so pred enim mesecem isti politiki, ki zdaj organizirajo koridorje za begunce in se borijo za njihove pravice v gostujočih državah, postavljali ograje na mejah in opravičevali policijsko nasilje nad povsem enakimi reveži, le da so ti bežali pred grozotami vojne, ki jo je povzročila “naša stran” in imeli “nam bolj tujo” religijo.
Vodljivost ljudi
Vodljivost ljudi je neskončna. Očitno moram vzeti nazaj svojo izjavo, da s podnebnimi spremembami ljudi ne bo mogoče prestrašiti. Zdaj verjamem, da se bodo ljudje v Absurdistanu iskreno bali tropskih neviht in zabijali okna z deskami ali pa se bali rojev kobilic in napenjali mreže nad polji.
Tehnologija propagande in pranja možganov je fascinantna. Uporabljajo jo vrhunski strokovnjaki, ki slabosti množic ljudi poznajo v bistvo in so te množice sposobni pripeljati do tega, da verjamejo največje neumnosti.
Število ljudi, ki še uporablja možgane, je izredno majhno. Tako majhno, da je v svetovnem merilu nepomembno. Iz družbe nas lahko izključijo že digitalni koncerni, ki kontrolirajo, regulirajo in cenzurirajo družbena omrežja in pretok informacij. Jaz morda razumem, kaj se dogaja, tudi vsi, ki to berete, razumete, kaj se dogaja, vendar je to nepomembno. Na družbo in dogajanje v svetu nimamo nikakršnega vpliva. Beremo drug drugega in se čudimo, svet pa gre dalje.
Prihodnost se je že zgodila
Do zdaj smo futuristične distopične romane kot na primer “1984” ali “Pogumni novi svet” razumeli kot nekaj, kar se bo zgodilo v prihodnosti, in proti čemur se moramo boriti, da se ne bo uresničilo. Kako smo se zmotili! Vse se je že uresničilo, samo tega še nismo dojeli. No, jaz počasi začenjam to dojemati po napadu na Ukrajino. Dejansko živimo v virtualni resničnosti. Izmišljeno je v našem življenju bolj pomembno od resničnega.
Epidemija strahu
Kovid-19 so nam prodajali kot epidemijo nevarne bolezni, ki jo povzroča nevarni virus. To je bila laž. Ni šlo za zdravstveno, ampak za mentalno epidemijo, predvsem za epidemijo strahu. Ljudje v nekem smislu ljubijo strah, strah jih privlači, pomislite samo na to, kako radi gledamo grozljivke. In epidemija strahu se bo nadaljevala, samo razlog za strah se bo menjal. Gre za brezupen samoojačitveni pojav: strah močno omejuje kognitivno sposobnost ljudi, ki so posledično izjemno vodljivi. Ljudje pa si želijo strah in vodljivost. To je rdeča nit obeh kriz in bojim se, da bo ostala rdeča nit ves preostanek prihodnosti človeštva. Ljudje ne bodo spregledali oziroma bodo vedno spregledali za nazaj, ko bo prepozno in nepomembno, ker bo tu že nova kriza in nov strah. Kot da bi ljudje eksistenčno potrebovali dramo, ker samo drama prinaša lažni smisel v naša prazna in brezciljna življenja, ki smo jih v sodobnem svetu prisiljeni živeti.
Epidemija neumnosti
Gledano s širšega vidika (evolucije človeške vrste) gre v resnici za epidemijo človeške neumnosti, ki do sedaj v takem obsegu enostavno ni bila mogoča. Evolucija je do sedaj človeštvo obvarovala pred lastno neumnostjo, ker so bili ljudje, ki so počeli neumnosti, bodisi lačni, bodisi so umrli ali pa so imeli manj potomcev kot pametni. Zdaj ni več tako, neumnost si človeštvo brez takojšnih posledic lahko “privošči” v neverjetnem obsegu. Seveda se bo končalo enako, naravnih zakonitosti pač ne moremo spremeniti, samo posledice bodo prišle veliko kasneje, bodo veliko hujše in predvsem bodo prizadele veliko večino ljudi (če ne celo celotnega človeštva).
Tokratna nevarnost je večja
Pojma nimam, kakšen vpliv ima prepoved uvoza ruskega plina in nafte v Evropo na dobičke dobičkarjev. Samo upam lahko, da negativno in da prepoved ne bo povečevala dobičkov. To je naše edino upanje. Če prepoved prinaša dobičke (tudi če so samo virtualni, kakor je sicer večina dobičkov milijarderjev), nas bo prihodnjo zimo zeblo. To pa bo resnična resničnost. Pa še celo, če prepoved ne bo prinesla dejanskih dobičkov, zadostuje že pričakovanje virtualnih dobičkov!
Bojim se, da so tisti, ki nas vodijo in ki odločajo o naši usodi, izgubili stik z realnim svetom, zato se bojim za našo usodo. Že pri kovidu je bilo težko razumeti naivnost svetovnih voditeljev (“v dveh mesecih bomo razvili cepivo z novo tehnologijo, ki bo boljše od naravne imunosti” – to je traparija, ki jo lahko verjame samo nekdo, ki nima stika z realnostjo na tem področju). Vendar si se v preteklosti še lahko odločil, da se ne boš “cepil”. Tokrat bodo posledice neumnosti svetovnih voditeljev prizadele vse. Njim je seveda vseeno, oni bodo v Bruselj ali v Davos še vedno leteli z zasebnimi reaktivci in tam še vedno jedli ruski! kaviar. Vse nas ostale pa bo zeblo in lačni bomo.
Karin Rižner 