Avtor: Tomaž Rižner
S Karin sva večkrat napovedovala, da lahko pričakujemo naslednjo veliko stvar, ki bo prav lahko spet pandemija. Očitno so tržne raziskave scenaristov globalnega resničnostnega šova pokazale, da na tem področju ne bo kmalu mogoče izvesti naslednje prevare z umetno ustvarjenim povpraševanjem, ker je družbeni spomin na preteklo prevaro očitno še preveč svež. Poskusili so z več strašilnimi akcijami, tudi z nekaterimi zelo fotogeničnimi boleznimi, vendar nobena ni delovala, ker nobena od njih ni vzbudila dovolj velikega strahu, da bi ljudje izklopili razumski del svojih možganov.
Pandemija 2.0 je vojna
Tako so bili scenaristi primorani iskati alternativo za umetno ustvarjeno lažno povpraševanje, ki bo omogočilo naslednjo serijo dobičkov. In so jo našli: to je vojna. Ne kakšna majhna vojnica, ampak prava globalna permanentna vojna s celo serijo lokalnih vojn, morda celo tretja svetovna vojna. Izbira je bila skoraj logična: oboroževalna industrija je praktično edina industrija, ki si je Američani še niso uničili, ameriški dobički imajo največjo težo v globalnem imperiju in trenutna trženjska mantra propagandnih akcij je, vrniti industrijo nazaj v Ameriko. To je edino mogoče v orožarski industriji, za preostale panoge bi trajalo desetletja, če bi bilo sploh mogoče.
Na orožarskem področju ima imperij tudi učinkovito trženjsko organizacijo: NATO. Za orožje bodo morale članice (po novem z izjemo ZDA, ki so tik pred bankrotom državne blagajne in ne bodo več sposobne plačevati svojim zaslužkarskim dobaviteljem) zdaj plačevati kar 5% BDP, orožje mora seveda biti po NATO standardih, torej zagotavlja ameriške dobičke ne glede na kraj izdelave.
Naši ljubljeni vodje ogrožajo našo varnost
Rusija nas z ničemer ne ogroža. To pomeni, da če se brigamo zase, in ne kupujemo raket za izstrelitev na cilje v Rusiji, ali celo na bojišče pošiljamo kakih svojih vojakov, Rusi nimajo nikakršnega interesa ali želje, da bi nas napadali ali kakorkoli ogrožali. Nasprotno, želijo nam prodajati svojo nafto in plin po sorazmerno ugodnih cenah. Če ne bomo naredili nič, bomo tudi v prihodnosti povsem varni pred Rusi, kot smo bili do zdaj.
Seveda pa ne bomo varni, če bomo prispevali denar za rakete, ki jih bodo Nemci izstreljevali na Rusijo. Jasno je, da 5% BDP-ja ne moremo plačati, ampak tudi manjši denar kupi kakšno raketo. Rusi bodo seveda vedeli, da rakete nad njih pošiljajo Nemci, in bodo tja tudi usmerili večino svojih raket, ampak uradno jih bo napadel NATO, zato ne bo presenečenje, če bodo kakšno raketo poslali tudi nad kakšen »najšibkejši člen« zavezništva, že zato, da sprožijo nesoglasja. Vojaško bo to povsem logično, čeprav razen našega članstva v zavezništvu proti nam nimajo nič, ampak do nas (»bratov Slovanov«) čutijo celo določene simpatije.
Uršula nas je spet prodala
Podkupljena birokratka je že prodala zdravje Evropejcev, ko je kar z SMS sporočili naročila za nekaj milijard evrov prevarantskih farmacevtskih izdelkov, ki v ničemer niso pozitivno vplivali na naše zdravje. Zdaj je prodala še celotno evropsko gospodarstvo. Brez kakršnekoli resne reakcije tistih, ki o tem odločajo formalno in celo tistih, ki v ozadju odločajo vsebinsko. Neverjetno je, da v Evropi sploh nimamo več gospodarstvenikov (ali vsaj dobičkarjev), ki bi povzdignili glas in vprašali, kakšna pooblastila pravzaprav ima ta nižja uradnica imperija, da uniči cel kontinent zaradi nastopaštva nekega (čeprav resda zelo popularnega) zvezdnika v tem resničnostnem šovu. Očitno je tudi v Evropi celotno gospodarstvo pod kontrolo upravljalcev premoženja z Wallstreeta in vsi gospodarstveniki samo še kimajo in sodelujejo pri prevarah s prelivanjem denarja. Razumem, da lastniku Volkswagna ustreza, da bo namesto avtomobilov prodajal tanke, ki jih bodo Rusi uničili natančno toliko, kolikor se jih bo do Rusije pripeljalo in jih bo zato treba nadomestiti. To je res krasen poslovni model. Ampak saj bi morala obstajati še množica drugih gospodarstvenikov, ki delajo koristne stvari in ki razumejo, kako resnično gospodarstvo deluje. Vendar zgleda, kot da jih ni!
Evropa bi imela v resnih razgovorih z ZDA seveda cel kup vzvodov, da bi si izpogajala dober položaj za trgovanje. Še bolje bi bilo, da ne bi izpogajala nič, ampak samo normalno obdavčila ameriška digitalna podjetja, ki imajo v Evropi pravo davčno oazo za prodajo svojih vedno bolj zanič storitev. Google za prodajo oglaševanja na svojem komajda še uporabnem iskalnem portalu v Sloveniji ne plača niti centa kakršnih koli davkov, na Irskem pa sta njegovi individualno izpogajani davčni stopnji DDV-ja in davka na dobiček seveda tajni. Govori se, da sta simbolični.
Poleg običajnih davkov, ki jih morajo plačati vsi, bi morali nujno uvesti tudi poseben davek na digitalne storitve, saj so vsi zaslužki ponudnikov povsem monopolni in samo prelivajo denar k novodobnim »Billom Gatesom«.
Naših sanj je konec
Ob osamosvojitvi sem bil poln zanosa, da sem član srečne generacije, ki je doživela izpolnitev tisočletnih sanj. Skupnost, ki smo se ji želeli pridružiti, je izgledala kot raj na zemlji. Prej je tudi bila: NATO je bil uspešna obrambna zveza, šele z razpadom Sovjetske zveze se je spremenil v agresivno imperialno orodje. Ideja združene Evrope je fantastična in nekaj časa so evropske institucije šle v tej smeri. Kakšno razočaranje je bilo videti obe gnili trženjski organizaciji globalnega kapitala od znotraj! In kakšen kup gnoja je postala naša dežela, za katero smo verjeli, da bo druga Švica.
Naši ljubljeni vodje so zagrozili, da bodo razmislili o bojkotu tekmovanja za pesem Evrovizije, če bo tam sodeloval tudi Izrael. Bravo, kakšno junaštvo! Izraelcem se tresejo hlače. S tem tempom bodo že čez deset let uvedli kak ukrep, ki bo imel vsaj minimalen učinek. In takrat bo živih še kakih 100.000 prebivalcev Gaze. Naši voditelji v zvezi s pobijanjem v Gazi tako intenzivno in sistematično ne naredijo nič, da ne morem več prenašati farse, da naj bi bili naši predstavniki, ki smo jih izvolili. Sam sem se udeležil volitev, na katerih so bili izvoljeni, in jim s tem posredno dal legitimnost, moral pa bi na njih zmetati jajca in gnile paradižnike.
Gospodarska vojna propadajočega imperija
Vsa šarada z ameriškimi carinami je samo šov, distrakcija od resničnega dogajanja. Če jih bodo dejansko in trajno uvedli, si bodo Američani sami odrezali vejo, na kateri sedijo, saj če svet ne bo mogel prodati svojih izdelkov Američanom, kako bo potem lahko od njih kupil toliko digitalnih storitev, vrednostnih papirjev in dolarjev? Ne bo mogel! In to so stvari, ki Američanom prinašajo precej več denarja, kot so zaslužki izvoznikov v ZDA.
Vsekakor ZDA, vodilna država kapitalističnega imperija, po prevzemu neposredne oblasti milijarderjev, ki jo ti zdaj že utrjujejo z narodno gardo po ulicah mest, želi z enostavnimi prijemi vladati svetu. Vprašanje pa je, če niso precenili svoje moči, da to lahko počnejo. Trenutno se odloča o ključni državi: to je Indija. Trump Indijo seveda izsiljuje s carinami, če ne bo prenehala kupovati ruske nafte. Če bo Indija izsiljevanju popustila, se bosta Rusija in Kitajska skoraj primorani bolj povezati in se povezati tudi z državami, kot je Iran, in bomo tako šli proti nekakšni novi hladni vojni. Če ne bo popustila, zelo verjetno lahko pričakujemo kakšno spolno ali podkupovalno afero v indijskem vodstvu in možno spremembo režima, ali pa celo kakšno večjo vojno, na primer kar s Pakistanom, dokler Indija ne bo sprejela ameriškega izsiljevanja. Vendar se mi zdi, da so se razmerja v svetu že spremenila do takšne mere, da se Indija v tem trenutku laže odpove Ameriki, kot pa Rusiji in Kitajski. Pa še javno mnenje je precej protiimperialistično in protiameriško. Če bi Indiji uspelo obdržati svoje vodstvo, ki bi uspešno kljubovalo ZDA in izbralo nasprotno stran (BRICS), bo to začetek konca ameriške hegemonije in majhno upanje za svet, da bo šel na bolje. Vsaj dolgoročno, kratkoročno pa moramo žal računati s še več nesmiselnimi vojnami. Bomo videli. Živimo v zanimivih in nevarnih časih.
Zaključek
Celotno dogajanje je naslednja velika stvar, o tem skorajda ni dvoma. Izpolnjuje vse pogoje za veliko stvar, ima pa še dodatno prednost, da je permanentno, za razliko od kakšne pandemije, ki jo je treba »premagati« s »cepljenjem«. Pričakujemo lahko torej trajno vojno.
Reši nas lahko samo, če se bo scenaristom in režiserjem kaj zalomilo. Ena takšna možnost je na primer bankrot ameriškega zveznega proračuna, ki matematično neizbežno prihaja. Ne vem, kako bodo potem prelivali denar. Bomo Slovenci plačevali dobičkarjem ameriškega vojaškega industrijskega kompleksa za izbor ciljev v Rusiji in za satelitsko vodenje raket nad Rusijo? Težko si predstavljam, da bi ljudje kaj takšnega kar sprejeli, glede na izkušnje s kovidom pa ni nemogoče, da si bodo scenaristi izmislili ustrezno zgodbo. Zanimivo bo.
Pogrešam pa borce za svobodo. Kot da ne dojamejo, da gre za naslednjo veliko stvar. Pri kovidu so organizirali proteste, shode in vrsto drugih aktivnosti. Zdaj pa ni ničesar, samo vsako jutro preberem, koliko ljudi so v Gazi pobili v preteklem dnevu.
Karin Rižner 