Avtor: Tomaž Rižner
Obljubil sem, da bom napisal nekaj o ekonomski logiki kovidne prevare. To bom tudi naredil, ampak glede na trenutno dogajanje v svetu ne morem mimo trenutne stvari, ki je še dodatno (vsaj meni) razkrila logiko scenaristov v ozadju. Trenutna stvar (zgodba) je sedaj: izredno velik problem z naraščajočim antisemitizmom po svetu, kar ogroža obstoj človeštva. Ni ga politika in ne medija, ki ne bi izpostavil tega bistva trenutne situacije v svetu. Glede na to, da jaz ne vidim niti problema, niti ogroženosti s čim vsaj približno podobnim, vidim pa nekaj povsem drugega: dokončno rešitev palestinskega vprašanja pred našimi očmi in z našim tihim privoljenjem, bi rad najprej napisal, kar mi leži na srcu.
Moje mnenje o napadih Hamasa in izraelske vojske
Pobijanje civilistov je umor. Pika! Napad Hamasa na civiliste v Izraelu je bil kaznivo dejanje tistih, ki so ga izvedli. Bombardiranje Gaze s strani izraelske vojske je kaznivo dejanje, ki ga organizirano izvajajo pripadniki te vojske in oblast v Izraelu. Ene in druge zločince bi bilo treba privesti pred sodišče in jih kaznovati. Razlika bi bila morda lahko v olajševalnih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na odmero kazni: prvi so izvedli dejanje iz obupa, ker dejansko niso več imeli na razpolago drugih sredstev, drugi pa morijo organizirano pod kontrolo vlade in s podporo celotne mednarodne skupnosti. Razlika je tudi v količini žrtev: samo v prvem mesecu »obrambe Izraela« je bilo v Gazi po podatkih Združenih narodov ubitih trikrat več otrok, kot je Hamas pobil vseh civilistov. In kot razumem, prva številka nezadržno raste, druga pa je osupljivo in sumljivo vsak dan manjša.
Iz medijev sem izvedel, da je takšno mnenje, kot sem ga napisal v prejšnjem odstavku, izraz antisemitizma, ki se je nevarno razširil v svetu. Resnica (verjetno soglasje najvišjih posvečenih krogov) je namreč, da je pobijanje Židov s strani Palestincev zločin terorizma, pobijanje Palestincev s strani Židov pa neodtujljiva pravica do obrambe. Če je to res, potem priznam svoj zločin: res ne verjamem tega in sem prepričan, da je vsak umor umor, torej sem antisemit.
Od nepomembnega državljana preko anticepilca do antisemita
Najprej sem postal anticepilec. Pred kovidom dejansko nisem bil. Nisem bil niti cepilec, zadeva mi je bila nepomembna in me ni zanimala. Nekje v podzavesti sem vedel, da sem kot otrok bil cepljen in da kasneje teh bolezni nisem dobil, zato sem podzavestno predpostavil, da cepiva najbrž delujejo. Ukvarjal pa se s tem nisem. Kovid je to spremenil. Zgodba, ki so nam jo prodajali, je bila tako na prvi pogled zlagana, da celo nevtralni nezainteresirani opazovalci nismo mogli nasesti. Po treh mesecih razvoja in treh mesecih preizkušanja naj bi ugotovili, da so cepiva učinkovita in varna. Saj o cepivih res nič ne vem, ampak da je takšna trditev laž, to je pa ja bilo jasno vsakemu osnovnošolcu. Laž, ne zmota, ker so to trdili strokovnjaki, ki se na to spoznajo (oz. bi se vsaj morali spoznati). Tako se seveda nisem cepil, kar pa so isti strokovnjaki (zdaj v mojih očeh očitni prevaranti) takoj označili kot anticepilstvo. Tako sem po sili razmer nehote postal anticepilec.
No, kasneje sem še zares postal anticepilec. Ker me je fasciniralo, kako so prevaranti lahko zavedli množice ljudi, med njimi najpametnejše na svetu, sem se s tem začel ukvarjati. Iskal sem alternativne ne skorumpirane vire in pri tem spoznal (zdaj popolnoma nedvoumno) resnico, da je kovidna zgodba s cepivi vred čista prevara. Vendar sem nehote odkril tudi, da je tudi velika večina ostalih cepiv prav tako prevara. Zdaj sem resnični anticepilec, ki se nima niti najmanjšega namena še kdaj v življenju cepiti in ki to priporoča tudi vsem drugim.
Potem sem postal še teoretik zarote, zanikovalec znanosti, razširjevalec napačnih informacij (misinformation spreader), desničarski skrajnež in antisemit. To so oznake, s katerimi so oblast in mediji obkladali vse, ki so uporabljali svoje možgane, zdravo pamet in so si to upali javno povedati. Prve tri oznake so povsem razumljive in sem jih sprejel in jih zdaj tudi uporabljam kot oznake tega, kar sem. Bolj ali manj ponosno, saj so te oznake dejansko priznanje, da nisem ovca v čredi, ampak uporabljam svojo glavo in najdem informacije tudi v nezmanipuliranih in nepodkupljenih virih. Četrta oznaka, desničarski skrajnež, je sicer nesmisel, a je še razumljiva in jasno izvira iz ZDA (od koder so scenaristi), kjer je vse brez izjeme spolitizirano v smeri levo/desno (ali modro/rdeče, ali demokrat/republikanec), ker Američane na tak način elite uspešno zavajajo že desetletja. Da v Evropi in drugje, kjer iste neumnosti počnejo levi in desni oblastniki, takšne delitve nimajo smisla, še najmanj za čiste levičarje, kot sem jaz, so scenaristi pač spregledali, ampak kakšno napako pa tudi lahko naredijo in jim jo tudi oprostim. Itak pa je ostala neopažena in ni imela posledic.
Ampak poleg tega naj bi bil tudi antisemit. Te zadnje oznake, s katero so mediji obkladali nas razmišljujoče ljudi, pa nikakor nisem razumel. Židovstvo ali antižidovstvo, podpora Židom ali sovraštvo do njih nikakor ni imelo nobene zveze z s cepljenjem, medicino, ponarejanjem znanosti ali čimerkoli iz prevarantske kovidne zgodbe. Tako Židje, kot njihovi simpatizerji in sovražniki so bili na obeh bregovih, tako glede cepljenja, znanosti, teorij zarote in vsega ostalega iz kovidne prevare. Niti malo antisemitizma ne moremo povezati s kovidom ali s čemerkoli blizu njega. Kako pridejo do takšne neumnosti? Saj se scenaristi kar malo smešijo!
No in čez noč so mi pojasnili, za kaj gre. Zgodil se je zločinski teroristični napad Hamasa na nedolžne Žide (pazite, ne na nedolžne ljudi, na Žide!) in usklajena medijska akcija takoj po njem mi je pojasnila naslednje: če misliš, da je enako zavržno, če oboroženi ljudje prečkajo mejo in na drugi strani pobijejo tisoč nedolžnih civilistov, neodvisno od tega s katere strani na katero stran to naredijo, si antisemit. Če to naredijo nežidi Židom, je to namreč zločin in terorizem. Če to naredijo Židi, se imajo pravico braniti in je ne samo dovoljeno, ampak neodtujljiva pravica.
Dokončna rešitev palestinskega vprašanja
Naslov naj bi parafraziral nacistični slogan »dokončna rešitev židovskega vprašanja« za vse zločinske dejavnosti nacistov, ki jih iz šole in filmov podrobno poznamo in jih danes imenujemo holokavst. Bil je res eden najhujših zločinov v človeški zgodovini in nima opravičila. Vendar pa so Židje v Izraelu uporabili natančno isti scenarij in ga izvajajo nad Palestinci: preženi ljudi z ozemlja, ki ga želiš zase, preženi ljudi v geto, nato zmanjšuj geto do minimuma, na koncu pa še potegni bodečo žico okrog geta in tako naredi koncentracijsko taborišče. Tudi to nima opravičila, kljub temu, da so bili Židi v prejšnji različici žrtve.
Predvsem moramo pogledati, kdo v tem »sporu« napada in kdo se brani. Palestinci, ki se zdaj gnetejo v Gazi, niso vedno živeli tam. V celotni deželi, ki se je nekoč imenovala Palestina in se zdaj imenuje Izrael, so Palestinci še pred sto leti predstavljali preko 95% prebivalstva. Židje so Palestince desetletja s terorjem preganjali iz njihovih domov, veliko v sosednje države, veliko pa v Gazo. Nikoli jim niso dovolili, da se vrnejo. Iz Gaze so tako naredili geto. S pomočjo izdajalskih sosednjih držav, ki so sodelovale pri postavljanju ograde z bodečo žico okoli Gaze, (egiptovski predsednik Sadat je za nagrado, da je zamenjal stran, dobil celo Nobelovo nagrado za mir – nagrada: kako primeren izraz!), so nato ta geto spremenili v koncentracijsko taborišče. Kar se trenutno dogaja, je dokončna rešitev: zravnanje koncentracijskega taborišča z zemljo.
Celotna operacija je enostavno organizirano etnično čiščenje in kar vsi skupaj mirno gledamo, je njegova zadnja faza: dokončna rešitev. Območje so popolnoma zaprli, da nihče ne more ven in nihče noter in zdaj tolčejo po njem z vsem ognjem. Veliko jih bodo enostavno pobili, druge izstradali, majhen preostanek pa skoncentrirali v manjšem delu Gaze, kjer bodo nato operacijo ponovili.
In tako sem zdaj antisemit. Ne zato, ker bi imel kaj proti Židom nasploh. Tudi ne zato, ker mislim, da bi Hamasovo dejanje ne bilo zločin. Seveda je bil gnusen zločin. Antisemit sem zato, ker mislim, da je identično ravnanje (celo z več žrtvami in večjim deležem otrok med žrtvami) izraelske vojske prav tako zločin. In antisemit bom tudi ostal. Zločin je zločin. Mislim, da imam precej somišljenikov. Vendar če nočemo, da bo Palestinsko vprašanje res dokončno rešeno, bomo morali jaz in moji somišljeniki priznati svoj antisemitizem in nekaj tudi narediti.
Naslednja stvar
Ko je antisemitizem dobil logiko, mi je celotna slika postala veliko bolj jasna. Jaz sem šele zdaj razumel, za kaj gre, nekdo pa je to načrtoval od začetka. Scenaristi delujejo dolgoročno in imajo v grobem scenarij začrtan, potem pa po potrebi dodajajo zgodbe in trenutne stvari. Antisemitizem je bil načrtovan od začetka, tudi ko še ni imel logike, šele kasneje je prišla zgodba, ki ga je naredila logičnega. Bistvo izpostavljanja antisemitizma je delitev, okrog katere se bodo lomila kopja. In to delitev so imeli načrtovano, preden je nastal dejanski razlog za njeno uporabo. Pomemben del bistva je, da je to nepomembna delitev. Mi se besno kregamo o nepomembnosti, kot je antisemitizem, nasprotna stran pa je s tem uvedla dejansko stanje: mi razpravljamo o neumnostih, katastrofo v Gazi mirno gledamo in s tem dopuščamo, pomembne stvari pa se zgodijo neopažene. Povsem enako kot pri kovidu, takrat smo se prepirali o maskah, pomembne stvari pa so se zgodile.
Naj pojasnim še, zakaj mislim, da je ta delitev nepomembna: antisemitizem je v primerjavi z vsemi resnimi oblikami rasizma in diskriminacije v svetu smešna burleska. Židje so po vseh pomembnih merilih zelo privilegirana skupina. Med najbogatejšimi, med najvplivnejšimi in med najbolj izobraženimi je veliko večji delež Židov, kot je njihov delež v prebivalstvu. Primerjati antisemitizem z zatiranjem ameriških staroselcev, črncev in drugih podobnih skupin je smešno. Diskriminacija Židov zagotovo obstaja, ampak ima dve pomembni lastnosti: (1) škoda je v primerjavi z drugimi diskriminacijami zanemarljivo majhna (objektivne škode sploh ni, edina škoda je zatrjevanje Židov, da se počutijo ogrožene); (2) Židje sami in namenoma ustvarjajo takšno ekstremno razliko med sabo in vsemi ostalimi. Gre za namišljen problem, ki služi temu, da se naša kopja lomijo ob nepomembnih razhajanjih.
Dejansko gre pri zgodbi o antisemitizmu in ubogih Palestincih za (vmesno in ne tako zelo veliko) naslednjo trenutno stvar. Ima jasno scenaristično strukturo in jasno koreografijo. Očitno je bila zgodba skrbno pripravljena, da tako dobro deluje. Strah ali gnus je zamenjala groza in vase potlačena krivda. In smo tiho in mirno gledamo. Prefinjeno! Briljantno! Pri vsaki novi stvari lahko scenaristom samo zaploskam. Kako se jaz ne morem spomniti kaj tako genialnega? No, vsaj pri vsaki naslednji novi stvari se naučim kaj novega in počasi začenjam razumeti, kako scenaristi in režiserji delujejo. Resda so vedno korak pred mano, ampak tudi začetek razumevanja je napredek.
Za konec naj vas opozorim še na absurd: s tem blogom sem samo zlomil kakšno kopje zaradi nepomembne traparije, kot je antisemitizem. Sam igram igro, ki nam jo je pripravil nasprotnik. Porabil sem veliko časa, da sem napisal nekaj o neki neumnosti in vi ste porabili veliko časa, da ste to prebrali. Razumete zdaj, kaj mislim s tem, da moramo nekaj močno spremeniti? Vendar mislim, da je to nujno zlo, če hočem spodbuditi razmišljanje in nove korake v razumevanju.
Karin Rižner 