Obtožujem!

Ker se v zadnjih dnevih spet oglašajo predstavniki zdravstvenih oblasti in razpravljajo o ponovnih zaostritvah ukrepov in ponovnih zapiranjih, sem se odločila, da napišem blog o teh popolnoma kontraproduktivnih ukrepih za obvladovanje epidemije respiratorne bolezni. Kronski primer najbolj neumnega ukrepa je zapiranje šol, o vseh drugih ukrepih v šolah pa raje ne bi pisala, ker so čista žalitev zdravega razuma. Za to ugotovitev ni potrebno biti niti epidemiolog niti raketni znanstvenik.

Cepilna magija in zanašanje na čudeže sta zamenjala znanost

Do pojava kovida-19 je obvladovanje epidemij temeljilo na znanosti, pri kovidu-19 pa so zdravstvene oblasti čez noč zamenjale znanost s cepilnim čaranjem in računanjem na čudeže.

Kovid-19 bi bila sorazmerno običajna (morda nadpovprečna) epidemija bolezni, ki jih vsako zimo povzročijo respiratorni virusi (virusi gripe, korona virusi, respiratorni sincicijski virus itd.) že tisočletja, če bi pristojne oblasti ravnale v skladu s stroko in znanostjo, ki je veljala ob izbruhu epidemije:

1. čimprej je potrebno ugotoviti, kdo je bolan in kdo je ranljiv ter poskrbeti, da v največji možni meri ranljivi ne pridejo v stik z bolnimi, dokler neranljivi ne prebolijo bolezni in dosežejo naravno čredno imunost;
2. nikakor ni smiselno omejevati stikov med zdravimi neranljivimi, zato da ti čimprej prebolijo bolezen in dosežejo čredno imunost;
3. potrebno je pomagati bolnim s profilaktičnimi sredstvi, z zdravili, ki lajšajo simptome in z zdravili, uporabljenimi v zgodnji fazi bolezni, da bolni čim laže prebolijo bolezen.

Epidemiološka znanost na tem področju je nastajala več desetletij in temelji na večtisočletnih izkušnjah človeštva. Vsekakor je obstoječa znanost že pred kovidom jasno zavzela stališče, da maske, zapiranja mej, zapiranja v stanovanja, socialno distanciranje in omejevanje stikov med zdravimi ne pomagajo pri premagovanju epidemije.

Zdravstvene oblasti pa so brez znanstvene podlage uporabile prav nasprotne nestrokovne ukrepe: uvedle nošenje mask za zdrave, zaprle mednarodne in notranje meje, zaprle šole, omejile izhode iz bivališč itd. S tem so dosegle natančno nasprotni učinek, kot bi ga znanstveni in strokovni pristop:

1. z zapiranjem v stanovanja, domove starejših občanov, občine itd. so povečale možnosti, da pridejo ranljivi v stik z bolnimi in s tem povzročile obolenja ranljivih, posledično pa tudi njihove hospitalizacije in smrti;
2. z omejevanjem stikov med zdravimi (zapiranje šol) so preprečile širjenje med zdravimi, s tem odložile nastanek čredne imunosti in s tem omogočile virusu čas za mutacije (variante/različice/novi sevi);
3. z zapiranjem v bivališča so povzročile, da je ljudem padla imunost, zaradi česar so težje prebolevali bolezen, s tem so se povečale hospitalizacije in lahko celo smrti;
4. z zapiranjem notranjih meja so povzročile, da so se ljudje bolj gnetli znotraj zaprtih enot, kot bi se sicer in spet povečale možnost, da ranljivi pridejo v stik z bolnimi;
5. z opuščanjem in celo preprečevanjem uporabe profilaktičnih sredstev in zdravil za lajšanje simptomov so omogočile povečano število primerov s hudim potekom bolezni, hospitalizacijo, potrebo po intenzivni terapiji in posledično več smrti;
6. s spodbujanjem (in celo aktivnim preprečevanjem dostopa do zdravnikov!), da bolni ostajajo doma za vsako ceno, dokler niso ekstremno bolni (!), so povzročili zelo veliko težkih oblik obolenj in posledično več smrti;
7. zaradi zapiranja ljudi v bivališča in ostalih ukrepov so krepko podaljšali čas epidemije, ki se brez ukrepov pri respiratornih virusih tipično zaključi v enem do dveh mesecih. S tem so dali virusom priložnost, da mutirajo in prelisičijo imunski sistem tudi tistih, ki imajo naravno imunost oziroma pridobljeno imunost od preteklih infekcij z drugimi korona virusi; torej – če oviramo širitev virusov med človeško populacijo, samo prestavljamo epidemijo v prihodnost in s tem omogočamo virusom nastajanje novih različic, ki so bistveno bolj prilagojene za preživetje; večkrat kot izvedemo zapiranje, več valov epidemije smo deležni;
8. s cepljenjem sredi pandemije so virusu še dodatno omogočili mutacije v neželeni smeri (bolj infektivne različice).

Kako se je kovid-19 spremenil v problematično bolezen

Kovid-19 je bolezen z nadpovprečno smrtnostjo za starejšo populacijo izključno zaradi nestrokovnega odziva na epidemijo, in ne zaradi tega, ker bi bila wuhanska različica virusa, ki to bolezen povzroča, bolj nevarna od prejšnjih sorodnih virusov. Neznanstveni ukrepi so dejansko dosegli prav nasprotni učinek od želenega in zatrjevanega. Švedska in druge države, ki se niso odločile za neznanstveni pristop, so živ dokaz za to trditev. Ukrepi so dejansko preprečevali bistveno: ločevanje bolnih in ranljivih ter dosegli nasprotno – zapiranje bolnih in ranljivih skupaj. Zapiranje je ubilo več ranljivih, kot bi jih virus brez zapiranja.

Naravna imunost, pridobljena s prebolelostjo, dejansko ščiti. Na tem temelji znanost (v nasprotju s trenutno cepilno magijo in obljubljanjem čudežev). Nestrokovni ukrepi so podaljšali čas do vzpostavitve čredne imunosti, podaljšali epidemijo, omogočili virusu mutacije in s tem nove variante virusa, ki jih ne bi bilo v tako velikem številu, če bi ravnali znanstveno, in so tako posledično povzročili smrt več ljudi. Za piko na i so oblasti začele izvajati “cepljenje” z eksperimentalnim cepivom sredi pandemije, kar je huda strokovna napaka. Povsem jasno je, da epidemije konča samo eno in to je čredna imunost. To pridobimo v takih razmerah samo s prebolevanjem bolezni.

Zatrjevane posledice bolezni (visoka stopnja hospitaliziranosti in smrtnosti) so dejansko negativni učinki pristopa k bolezni; če bi bil pristop znanstven, bi bili negativni pojavi bolezni podobni kot pri zadnjih epidemijah gripe. Za nameček pa so bili vsi ukrepi uvedeni brez kakršnihkoli znanstvenih dokazov o njihovi učinkovitosti. Da o njihovi nezakonitosti sploh ne izgubljam besed.

Obtožujem avtorje takšnega neznanstvenega in nestrokovnega modela in zdravstvene oblasti, ki so ga uvedle, da so povzročili smrt več naših babic in dedkov, kot bi jih sicer ubil virus.

Vprašanje, ki se postavlja razumnemu človeku, je ZAKAJ? Zakaj so oblasti ravnale nestrokovno in neznanstveno? In seveda naslednje vprašanje, ki se ponuja: koliko časa bomo morali še prenašati, da bodo ponavljali kontraproduktivne in za nekatere smrtno nevarne ukrepe?