“Those who would give up essential liberty, to purchase a little temporary safety, deserve neither liberty nor safety.” -Benjamin Franklin
Svoboda. Za današnje generacije je samoumevna. Pa ni bilo vedno tako. Pozabljamo, da imamo tako svobodo in svoboščine bornih 75 let. Če ne bi bilo druge svetovne vojne, nikoli ne bi imeli toliko pravic. To še posebno velja za ženske. Pred drugo svetovno vojno so bile ženske tudi v naših krajih še vedno tržno blago, finančno povsem odvisne od glavnega moškega v družini. Torej je osvoboditev po vojni potekala na več nivojih.
Ne bom pisala o feminizmu, rada bi samo spomnila, da imamo določene svoboščine in privilegije, ki jih pred tem nismo imeli. Nikoli v zgodovini človeške družbe v resnici ni bilo svobode. Jemljemo pa jo kot nekaj samoumevnega.
Kako hitro lahko svobodo in svoboščine izgubimo, je razkrila “pandemija” Covid-19. Vse skupaj se je zelo lepo pokrilo z aktualno politično situacijo, saj ima trenutno veliko svetovnih držav skrajno desničarsko vlado. Oboje je precej slaba kombinacija. Tudi v Sloveniji. Žal je očitno Slovence zelo enostavno ustrašiti in uspavati. Zato se večina ne zaveda, da naša osebna svoboda in temeljne svoboščine vztrajno in pospešeno odhajajo.
Osebno mi apatija Slovencev ob tem dogajanju nikakor ni jasna, saj imam boj za svobodo v krvi. Moji predniki so nam svobodo priborili s hudimi žrtvami, skupaj z drugimi sotrpini seveda.
Druga svetovna vojna je ujela očetovo in mamino družino v istem kraju na Štajerskem. Oče je bil star 11 in mama 10 let, ko so vas okupirali Nemci. En ded je 1942 v svoji hiši celo ustanovil OF. Celotna vas je bila v načrtu za izselitev v Srbijo. Zato so se vse družine v vasi skrivaj pripravljale na beg. Mamini družini je to uspelo, noč pred množično aretacijo jim je uspelo pobegniti peš proti meji z italijanskim delom Slovenije. Preplavati so morali Savo in postali so begunci. Uspelo jim je najti zatočišče pri sorodnikih na Dolenjskem. Njihova sreča ni dolgo trajala. Leto dni kasneje je ded končal pod kroglami Nemcem, ko so prodirali na ozemlje južne Slovenije po kapitulaciji Italije. Za sabo je pustil vdovo z dvema otrokoma, brez možnosti preživljanja. Če ne bi bilo sorodnikov, ne bi preživeli.
Očetova družina že v prvo ni imela sreče. Deda so aretirali, ga v celjskem Starem piskru zverinsko mučili in ustrelili. Pokopan je v množičnem grobišču v Gradcu na avstrijskem Štajerskem. Babico so naložili na transportni vlak, končala je v koncentracijskem taborišču Auschwitz na Poljskem. Moj oče in njegova sestra sta postala ukradena otroka. Dvoletna sestra je končala v otroškem taborišču za program posvojitev, moj oče pa na cesti. Na srečo sta se dve njuni teti podali v reševalno akcijo in ju uspeli rešiti pogube.
Moja pripoved je na videz izven konteksta, vendar me je trenutno dogajanje pri nas in po svetu spomnilo, da svoboda ni zastonj. Treba si jo je priboriti. In lahko jo tudi izgubimo. Zadnje mesece nam postaja jasno, kako hitro.
Temeljne pravice in svoboščine, ki smo si jih priborili v preteklosti z velikimi žrtvami, sedaj ogrožajo močne globalne sile. Na žalost so še vedno v ozadju in ni povsem jasno, kdo in na kakšen način poskuša preoblikovati človeško družbo.
Teorija zarote? Oglejte si dokument mednarodne organizacije World Economic Forum z naslovom The Great Reset. Vsakemu, ki natančno prebere zelo dolg dokument, postane kristalno jasno, da je bilo potrebno vložiti desetletja strateškega razmisleka in zbrati velik tim ljudi, da bi ustvarili tak globalen načrt z vsemi podrobnostmi in nivoji ukrepov. Ne, tega niso napisali v zadnjih treh mesecih. Projektni načrt se oblikuje že dolgo časa. Da bi dosegli njegove cilje, je bil za uverturo potreben natančno tak scenarij, sredi katerega smo sedaj. Nevidni in smrtonosni nasprotnik, na katerega nihče nima vpliva in nihče ni kriv za izbruh. Genialno. In ljudje v paniki ne razmišljamo, sploh pa ne racionalno. Tudi večina najbolj izobraženih, inteligentnih in racionalnih ljudi ne. Zlijejo se v množico prestrašenih, ki v tej situaciji pristane na čisto vse, kar se ji dogaja. Menite, da pretiravam? Popolna tišina slovenskih medicinskih in pravnih strokovnjakov govori sama zase.
Če bi resnično razmišljali in samostojno raziskovali, bi odkrili v scenariju “pandemije” in novega virusa nešteto napak, razpok, protislovij, nedoslednosti v “znanstvenih” podatkih, pa vse do nelogičnosti, zavajanj, prevar in celo kretenizmov največjih možnih dimenzij. Vse skupaj je prava žalitev zdrave pameti.
Edino, kar me v tem hipu tolaži, je dejstvo, da je med 7,8 milijardami še vedno peščica ljudi, ki jim uspeva ohraniti trezno glavo. In ki ve, da je treba odločno ukrepati tukaj in zdaj. Protesti proti vladnim ukrepom zaradi “pandemije” po mnogih državah po svetu to dokazujejo. Vprašanje, ki se mi poraja: ali jih bo dovolj, da bomo preprečili tragedijo?
Karin Rižner 