Name še vedno dežujejo vprašanja v zvezi z novim korona virusom. Tema je očitno še vedno vroča, sploh ker se negotovost vse bolj povečuje. V zaprtih prostorih moramo spet nositi maske! Bo torej prišel novi val ali ne?
Najprej bi rada razčistila najbolj pomembno temo. Odločitve naše vlade glede korona ukrepov ne temeljijo na strokovnih argumentih. So torej čisto politične odločitve. Da bi poskusili ohraniti kredibilnost, so za stike z javnostjo sicer najeli nekatere strokovnjake, ampak besede jim polagajo na jezik nestrokovnjaki. Namen je jasen – pod nobenim pogojem priznati, da so z drakonskimi ukrepi naredili veliko napako in škodo. Zato bodo naredili vse, da bi umetno ohranili iluzijo o nevarnosti pandemije.
Ampak ali imamo resnični razlog za vznemirjanje zaradi virusa? Oglejmo si sedaj nekaj novejših podatkov o virusu in bolezni.
Ne vem, kako se je virus SARS-CoV-2 znašel na prostosti, vendar je dejstvo, da je ustvarjen namerno. Je torej izdelek laboratorijev. To lahko trdim zato, ker je to potrdilo že preveč neodvisnih laboratorijev po svetu. Vendar ta tema sedaj ni več relevantna. Oglejmo si raje, kako se virus na prostosti obnaša.
Kakšen virus je SARS-CoV-2? Je iz družine korona virusov, ki so respiratorni virusi in povzročajo vse od prehlada pa vse do hujših respiratornih infekcij, kot sta SARS in MERS. Vendar novi korona virus ne povzroča samo respiratornih infekcij. Covid-19 je sistemska bolezen, ki prihaja pod krinko respiratornega distresa. Tema je še kontroverzna, ampak klinična slika bolnika je dovolj zgovorna. Virus se očitno veže tudi na molekulo hema v hemoglobinu, ki zato sprosti železo, s tem pa izgubi tudi možnost prenašanja kisika po krvi. Zato je tipična zelo nizka saturacija kisika v krvi – tudi 70%. Bolniki rabijo intenzivno terapijo s kisikom in ne respiratorje, ki jim poškodujejo ranljivo pljučno tkivo (večina bolnikov je stara nad 80 let). Se spomnite debate o tem, koliko respiratorjev ima Slovenija in kaj se bo zgodilo, če bo bolnikov naenkrat preveč? Izkazalo se je, da respiratorji niso reševalci, ampak ubijalci življenj. Ameriški podatki kažejo, da je 80-90% bolnikov, ki so jih priključili na respiratorje, umrlo, ker so jim respiratorji poškodovali pljuča. Torej so na začetku bolnike popolnoma napačno zdravili (seveda zaradi nevednosti). Možno je, da je ravno zaradi napačnega zdravljenja v Italiji umrlo toliko bolnikov. Italija ima namreč izjemno visok delež starostnikov in jo vsako leto respiratorne in druge infekcije prizadenejo bolj kot druge evropske države.
Kako nevaren je torej virus? Na spletni strani CDC si lahko preberete trenutne uradne podatke za ZDA – 0,4% umrljivost, če štejejo samo bolnike in 0,26% umrljivost, če štejejo vse okužene, torej tudi asimptomatske primere. Seveda ni upoštevano, da je v populaciji še veliko asimptomatskih primerov, ki pa jih ne zabeležijo, ker jih ne testirajo. Skratka, bolj kot testirajo, bolj umrljivost statistično pada. Tudi 0,26% je še vedno ocena in bo na koncu verjetno še precej manjša. Če pogledamo še slovenske podatke, je umrljivost bistveno manjša – trenutno 0,07%. Ostrina bolezni je torej med prehladom in gripo.
Ali virus izgublja virulenco? Da. To so napovedovali mnogi znani virologi in epidemiologi po svetu. Ta virus ni nič posebnega, obnaša se kot vsi virusi. Dlje, kot so virusi prisotni v populaciji, manj virulentni postajajo.
Ali imamo zdravilo za hujše primere bolezni covid-19? Imamo, imenuje se hydroxychloroquine (hidroksiklorokin). Tudi v Sloveniji je zdravilo registrirano. Na trgu je že 70 let in ga uporabljamo tudi za zdravljenje malarije. Če ga uporabljamo v skladu s priporočili in dolgoletnimi izkušnjami zdravnikov, je varno zdravilo. Postane pa lahko nevarno, če bolnike resno predoziraš. V zvezi s tem dejstvom je znanstveni svet pretresla nova afera. V reviji Lancet objavljena študija o učinkovitosti hidroksiklorokina je bila zelo kmalu umaknjena. V članku avtorji poročajo o rezultatih klinične študije in poskušajo argumentirati, kako zdravilo ne deluje in kako je nevarno. Pri tem so uporabljali toksične odmerke zdravila. Izkazalo se je, da so študijo zastavili in izvedli zgolj zaradi poskusa diskreditacije zdravila hidroksiklorokin. Uspelo pa jim je diskreditirati le same sebe. Lancet se je bralcem javno opravičil.
Za konec imam še najboljšo novico. Dovzetnost za infekcijo je daleč od 100%. Angleški model, ki ga je na začetku pandemije objavil Neil Ferguson (in z njim prestrašil svetovno javnost), je temeljil na predpostavki, da je celotna svetovna populacija dovzetna za infekcijo z novim virusom. Izkazalo se je, da to ne drži. Odvisno seveda od države in njene populacije je dovzetnost za bolezen tam nekje okoli 50%, po nekaterih statističnih izračunih pa celo le 20%. Kako so prišli do teh številk? Pri razvoju novega cepiva znanstveniki pospešeno raziskujejo imunski odziv na SARS-CoV-2. Ugotovili so, da je za imunost pomemben predvsem celični imunski odziv in ne protitelesni (uganite, kateri del spodbujamo s cepljenjem). S tem pa je prišlo tudi presenečenje. 40-60% vzorcev T limfocitov iz krvi posameznikov, ki niso bili izpostavljeni novemu korona virusu (vzorci krvi so iz prejšnjih let), je spoznalo beljakovine na površini virusa, kar pomeni, da imajo navzkrižno imunost, saj so bili v preteklosti izpostavljeni drugim korona prehladnim virusom. Ti ljudje imajo že pridobljeno celično imunost, ki so jo razvili v preteklosti pri srečevanju z drugimi korona virusi. Torej je v populaciji okoli 50% ljudi, ki se ne rabijo vznemirjati zaradi virusa, pa tudi drugih ne morejo okužiti. Zaradi vseh drugih okoliščin (starost, splošno zdravje, spol…) je ta odstotek samo še večji, po oceni dr. Karla Fristona do 80%!
Tukaj imamo odgovor, zakaj kljub množičnim protestom v zadnjih dveh mesecih, neomejenim druženjem v gostinskih lokalih, trgovinah, delovnih mestih, vrtcih in šolah nimamo nobenih novih primerov Covid-19 med slovensko populacijo (imamo samo uvožene primere). Tukaj imamo odgovor, zakaj ni novega vala na Kitajskem, v Koreji, Italiji, Španiji… Ker je ostalo samo še malo dovzetnih za infekcijo.
Rabimo torej zapravljati toliko denarja za razvoj in distribucijo cepiva proti novemu korona virusu?!
Karin Rižner 