Za spremembo bom skrenila s svojega področja in bom tokrat spregovorila o politiki. Ne zaradi politikov, pač pa zaradi ljudstva. Sicer sem že celo življenje popolnoma nepolitična. Ne zanimajo me ne levi, ne desni, ne rdeči ali črni, pa tudi zeleni ne. O ja, počasi se mi svita, da je v vsakem primeru svet razdeljen vsaj na dva pola. Polarnost je pač del narave. Oboje mora biti. A v naravi oba pola delata skupaj, v sožitju.
Nič takega nisem opazila v človeški družbi. Vsaj ne, odkar smo zapustili plemenske čase. Ni sožitja, ni sodelovanja (razen ob redkih priložnostih). Vedno je zgoraj elita, ki se obrača po vetru, spodaj pa ljudstvo, ki vzdržuje sebe in elito. Tako je bilo v vseh družbenih sistemih in kapitalizem ni nič drugačen. Mogoče imamo sedaj iluzijo demokracije in blagostanja, a to je milni mehurček, ki se lahko razpoči vsak trenutek. Dogajanje okoli pandemije je bilo zelo nazorno. Pokazalo je, koliko osebne svobode imamo v resnici. Pokazalo je tudi, koliko je vredna državna ustava.
Tudi v naši ljubi domovini imamo dva pola. Ljudje po Sloveniji so na cesti že tedne. Stari, mladi, družine z otroki; ljudje na invalidskih vozičkih, kolesih, skirojih, rolerjih, pa še kup pešcev. Celo s hojco! Žvižgajo, piskajo, ropotajo, pojejo, vpijejo… Vsak teden jih je več.
To so ljudje, ki jim ni vseeno in ki imajo dovolj. Ljudje, ki jih ni strah. Ljudje z integriteto. Ljudje z veličino.
In kaj dela medtem politična elita? Seveda straši s policijo in rožlja z verigami. Grozi z globami, ki jih bi naložila ljudem, ki so že sedaj na robu eksistence. Zaradi vseh vlad, ki so vladale v preteklih 30 letih samostojnosti Slovenije. Zaradi grabežljivosti in pohlepa nimamo resničnega blagostanja, nimamo socialne države, nimamo resničnih pravic in osebne svobode, nimamo resnične demokracije.
In elita molči in čaka. Občasno objavlja na Twitterju, žali in omalovažuje. Jasno ji je, zakaj so ljudje na cesti. A se ne sprašuje, kaj je pri tem dogajanju narobe. Ne sprašuje se, kaj bi lahko storila za skupno dobro. Ne, samo čaka, da bo ljudstvo odnehalo.
A ljudje z veličino ne bodo odnehali.
Karin Rižner 