Premagajmo cenzuro

Foto: Martin Schubert

Moja nova spletna stran z informacijami o kovidu-19 je stara dva meseca. Obisk je presegel vsa pričakovanja, zato se toplo zahvaljujem vsem bralcem. Več kot očitno je, da zelo veliko ljudi vidi nelogičnosti v uradni zgodbi in išče alternativne vire informacij, o katerih veliki mediji ne poročajo. Zato bom nadaljevala z obveščanjem o najnovejših znanstvenih dognanjih v zvezi s kovidom-19, ki jih zdravstvene oblasti zamolčijo.

Uradna zgodba, ki jo razširjajo zdravstvene oblasti in veliki mediji, in ki ni nič drugega kot reklamna akcija za množično “cepljenje” z neučinkovitimi in dragimi farmacevtskimi proizvodi, temelji na vseobsegajoči cenzuri, ki omogoča, da pomembne informacije ne dosežejo večine ljudi.

Odličen primer cenzure je iskalnik Google, ki že lep čas ne posreduje relevantnih informacij, ampak posreduje tiste, za katere je v poslovnem interesu Googla, da jih iskalec najde. In hkrati ne posreduje tistih informacij, za katere je v poslovnem interesu Googla, da jih iskalec ne najde. Očitno je v poslovnem interesu Googla, da zatira resnico o kovidu-19 in promovira uradno zgodbo o tej bolezni (kar je logično, saj so lastniki Googla, farmacevtskih podjetij in vseh ekonomskih zmagovalcev v kovid krizi isti). Tako mojih spletnih strani z iskalnikom Google ne boste našli na nobeno od pomembnih poizvedb (npr. “Karin Rižner” ali “resnica o kovidu” ipd.). Vabim vas, da poskusite s takšnim iskanjem z Googlom in potem še z Bingom ali DuckDuckGo in se boste prepričali sami.

Zaradi uspešnosti moje strani se bojim, da bodo kmalu blokirani moji računi na družbenih omrežjih, ki so glavni posrednik za obveščanje ljudi o mojih blogih in novostih na spletni strani. Na spletni strani namreč že obstoječe podatke stalno dopolnjujem z novejši podatki iz strokovne literature in poljudnih člankov.

Zato predlagam vsem, ki se jim moje vsebine zdijo pomembne za odločanje v tej krizi, da naredijo dve stvari:

  1. posredujte povezavo do moje strani čim več znancem, za katere menite, da bi jim te informacije lahko koristile ali kakorkoli pomagale pri odločanju;
  2. naročite se na obveščanje o blogih po elektronski pošti; tako boste obveščeni o novi vsebini kljub blokiranju na družbenih omrežjih; to lahko storite na obrazcu spodaj ali na začetni strani moje spletne strani (čisto na koncu strani).

Samo če premagamo cenzuro, bomo lahko nekoč morda končali to krizo.

Moja spletna stran: Resnica o kovidu-19

Prijavite se na obvestila o novih objavah po elektronski pošti

 

Nas bo rešila naravna imunost?

Človeški imunski sistem je eden najbolj fascinantnih dosežkov evolucije. Zahvaljujoč njemu je človeštvo premagalo vse hude bolezni, ki so mu grozile vse od nastanka naše vrste pa do danes. Hkrati se je oblikovala več tisoč let nastajajoča praksa ravnanja ob izbruhu nalezljivih bolezni, ki je temeljila prav na delovanju našega imunskega sistema. Tudi ukrepi medicinske znanosti so do pojava kovida-19 temeljili na delovanju človeškega imunskega sistema. Tako smo tudi v zadnjih desetletjih uspešno premagali vse, tudi nevarnejše respiratorne viruse.

Kovid-19 ni prav nič drugačna bolezen. Pričakovano se tudi pri kovidu-19 naš imunski sistem dobro zoperstavi virusu in imunost tistih, ki so kovid-19 preboleli, je robustna, dolgoročna in široka. Kaj to pomeni? Pomeni, da po bolezni nastane doživljenjski imunski spomin (spominske B in T celice), zaradi katerega je imunski sistem sposoben prepoznati virus celo življenje in proti temu virusu sprožiti močan in hiter imunski odziv, ki prepreči ponovno bolezen. Ne samo to, ta imunski spomin spozna tudi različice virusa, saj je v fazi prvega imunskega odziva spoznal prav vse komponente virusa in na njih odreagiral. Tudi če se en del virusa zaradi mutacij malce spremeni, ga bo imunski sistem prebolevnika spoznal.

Če povzamem, načelno so vsi, ki so kovid-19 preboleli, zaščiteni pred ponovnim zbolevanjem za kovidom-19 (morda z izjemo oseb z imunsko oslabelostjo). Zato prebolevniki ne bi smeli biti zaskrbljeni zaradi te bolezni v prihodnosti: prebolelost jih varuje pred vdorom virusov v njihove celice in hkrati prepreči prenašanje bolezni na druge.

Samo zaradi tega dejstva je edino možno, da populacija v epidemijah doseže čredno imunost in epidemije sploh izzvenijo. Ko je v populaciji dovolj ljudi, ki ima na povzročitelja resnično imunost (ki prepreči okužbo!), povzročitelj nima več gostiteljev in se ne more več razmnoževati. Epidemija se konča. Povzročitelj sicer ostaja med nami, a nima več možnosti zanetiti novo epidemijo. Tako je z vsemi nalezljivimi respiratornimi boleznimi.

Če bi pri kovidu-19 ukrepi zdravstvenih oblasti temeljili na uveljavljeni znanosti, bi bilo do danes imunih že toliko ljudi, da se virus ne bi mogel več uspešno širiti in uspešno mutirati. Posledice njegovega obstoja bi bile sedaj že minimalne. Vendar žal ukrepi niso bili takšni, ampak prav nasprotni. Z zapiranjem družbe so preprečili širitev virusa med neranljivimi in s tem nastanek čredne ali vsaj dovolj razširjene imunosti ter tako podaljšali epidemijo. Nato pa so z neučinkovitim farmacevtskim preparatom množično »cepili« populacijo, ko je bila zaradi prvega ukrepa epidemija še v polnem razmahu. Preparat, ki mu pravijo cepivo, ne preprečuje okužbe in razširjanja bolezni, proti virusu pa sproži izredno ozek in kratkotrajni imunski odziv. Zato se virus še naprej širi, mutira in ogroža ranljive. Cepljene ali necepljene? Seveda oboje.

Ali ogroža tudi prebolele? Zaenkrat iz objavljenih raziskav ne kaže na to: naravna imunost po prebolelosti je bolj učinkovita proti novim različicam virusa, kot imunost, pridobljena s cepljenjem in tudi ne pojema s časom. Zaenkrat so preboleli dobro zaščiteni pred kovidom-19. Ali pa bo tako tudi ostalo, si ne upam napovedati, ker človeštvo še nikoli ni bilo predmet takšnega medicinskega eksperimenta in je posledice (kam vse lahko mutira virus, če mu z neznanstvenimi ukrepi daš takšno možnost) skoraj nemogoče napovedati.

Zaenkrat zaupajmo v naš imunski sistem in v naravno imunost. Če človeštva do sedaj ni premagal noben virus, ga morda tudi človeška neumnost ne more!

Več lahko preberete na moji spletni strani: Naravna imunost po prebolelosti

Soočanje z realnostjo – 2. del: drvimo v katastrofo

Foto: Lachlan Ross

Zdravstvene oblasti so (ne samo pri nas, ampak v vseh razvitih državah, kjer je davkoplačevalskega denarja dovolj za prelivanje v visoke dobičke farmacevtske industrije) z nezdravstvenimi ukrepi, kot so zapiranje družbe, socialno distanciranje in vsakršno omejevanje stikov na manjše enote, ne samo povečale skupno število hudih potekov bolezni in smrti, ampak so virusu dale možnost mutacij in razvoja novih različic. Za to obstajata dva razloga:

  1. Virus ima pri kasnejšem nastanku čredne imunosti več časa za mutacije, do katerih ne bi prišlo, če bi imel časa manj.
  2. Ker je v določenem trenutku manj ljudi imunih, ima virus na razpolago več gostiteljev, ki jih še lahko okuži in ima tako več možnosti za mutacije, do katerih sploh ne bi prišlo, če bi ne imel na voljo dovolj gostiteljev.

Zato je že v prvem valu epidemije prišlo do pojava različic virusa, do katerih zelo verjetno ne bi prišlo ob uporabi ukrepov, ki bi temeljili na znanstveni podlagi. Že to je dovolj hud udarec za ljudi v razvitih državah, vendar to ni bila zadnja huda napaka, ki so jo naredile (in jo še delajo) zdravstvene oblasti.

Še bolj usodna napaka je bilo množično in prisilno »cepljenje« sredi epidemije s farmacevtskim pripravkom, ki ni bil dovolj premišljen in ni bil dovolj kakovostno razvit in primerno testiran, da bi imel pozitiven učinek na razvoj epidemije. Farmacevtski pripravek ima najmanj dve bistveni pomanjkljivosti (lahko pa še tretjo):

  1. Neučinkovitost – saj ne preprečuje okužbe z virusom in prenosa na druge, kar je (pravzaprav po definiciji) glavna ali celo edina naloga resničnega cepiva.
  2. Spodbujanje neustrezne imunosti – saj vzpodbuja zgolj specifični (ali »ozki«) odziv imunskega sistema prejemnika pripravka; pripravek vzpodbudi nastanek protiteles na en sam antigen ene same različice virusa, kar lahko povzroči dva problematična imunska pojava – ADE (s protitelesi pospešena bolezen) in izvirni antigenski greh. Pa še ta »imunost« za razliko od naravno pridobljene s časom močno pojema.
  3. Pogojno ima lahko še tretjo pomanjkljivost – imunsko toleranco; zaradi nove, ne dovolj preizkušene tehnologije pride imunski sistem v stik z antigenom – S beljakovino (ki je že sam po sebi toksin) neposredno v celicah, kar pomeni brez poprejšnjega imunskega odziva prve obramne linije telesa in s tem vnetnega procesa, v katerem nastajajo različne imunske komponente in zaradi katerih nastane tudi imunski spomin. To ga lahko zmede do takšne mere, da najprej tolerira antigen, kasneje pa še celoten virus. Seveda to ni dovolj raziskano, da bi lahko zanesljivo vedeli, raziskave pa kažejo, da je ta scenarij zelo možen.

Zaradi kombinacije vseh pomanjkljivosti je učinek množičnega »cepljenja« sredi epidemije natančno obraten, kot bi bil učinek pravega cepljenja s pravim, dovolj premišljenim, razvitim in testiranim cepivom: še naprej bo povečevalo intenzivnost in dolžino epidemije ter imelo porazen učinek na zdravje ljudi (da o njihovih pravicah ne izgubljam besed). Neučinkovitost spremeni »cepljene« v superprenašalce novih različic virusa in da virusu na razpolago več gostiteljev za nadaljnje mutacije in vedno nove različice. Specifična imunost cepljenih pa še poveča selekcijski (evolucijski) pritisk na virus, da mutira v vedno bolj infektivne in potencialno nevarne različice, proti katerim »cepljenje« vedno manj pomaga. Povsem mogoče je, da bo zaradi ukrepov virus mutiral celo v različice, proti katerim niti naravno pridobljena imunost po prebolelosti ne bo več ščitila.

Zdravstvene oblasti so v tej situaciji zmogle najti eno samo rešitev in to je osvežitveni odmerek! Ki bo dodatno poglobil zgornje probleme (in prinesel še zdravstvena tveganja za prejemnike), rešil pa ne bo nič. Bravo, zares potrebujemo tretji odmerek nečesa, kar ne deluje oziroma deluje kontraproduktivno! Bravo! Aja, pa še desetdnevnega zapiranja bomo očitno deležni enkrat te dni. Ne vem sicer, koliko bo trajalo to desetdnevno zapiranje. Verjetno celo zimo?!?

Seveda je glavno vprašanje; kam gremo? Prepričana sem, da trenutno na svetu ni človeka, ki bi znal zanesljivo odgovoriti na to vprašanje, saj človeštvo še nikoli v znani zgodovini v primeru epidemije respiratornega virusa ni ravnalo tako neumno in samouničujoče. Lahko samo analiziram trenutno situacijo in razmislim o nekaj verjetnih trendih:

  1. Zdravstvene oblasti in tisti, ki stojijo za njimi, ne bodo priznali napake, zato se bodo napake nadaljevale in kopičile; oblasti si izmišljajo vedno nove statistične trike in laži, s katerimi zavajajo javnost in zakrivajo resnične vzroke hudih posledic epidemije in njeno trajanje.
  2. Z vedno novimi napakami bo lahko virus vse močnejši in nevarnejši; zanesljivo za cepljene in neprebolele, prav mogoče pa celo za prebolele. Dosedanje različice so za večino ljudi še vedno manj nevarne od virusa gripe v nekoliko hujših sezonah, vendar ob dovolj napakah zdravstvenih oblasti ne bo ostalo nujno tako. Ni izključeno, da čredne imunosti zoper ta virus sploh ne bomo nikoli dosegli.
  3. Najverjetneje moramo pozabiti na vrnitev v »staro normalnost« (o kateri nas večina, ki vsaj malo razumemo, kaj se dogaja, verjetno še vedno sanja) in se boriti, da bo »nova normalnost« vsaj čim bolj človeška: da nam bo omogočila vsaj osnovno skrb za naše zdravje in vsaj za silo dostojno življenje.
  4. Trenutna situacija prinaša bogatim in vplivnim izjemne dobičke in izjemno bogatenje, zato ne moremo pričakovati, da bi se situacija spremenila pred naslednjim ekonomskim kolapsom; vprašanje je samo, koliko časa je še do tja in kako hud bo kolaps.
  5. Trenutna situacija prinaša tistim na oblasti izjemno navidezno moč in samozadovoljstvo, zato ne moremo pričakovati, da bodo svoj trenutni diktatorski avtoritativni položaj predali kar zlahka; povsem mogoče je, da bo prišlo do resnih političnih trenj in dogodkov s hudimi posledicami (predvsem za nas navadne ljudi).
  6. Naše zdravje pa bo skoraj zanesljivo postalo naša največja in hkrati najbolj ogrožena vrednota.

Prihodnost ni videti rožnata. Človeštvo je uspelo sorazmerno nenevarno različico virusa prehlada spremeniti v neskončno zdravstveno krizo z obveznimi patentiranimi genskimi terapijami in življenjem v totalitarni državi s strogim nadzorom vsega. Zdi se, da drvimo v katastrofo!

Več informacij najdete na moji spletni strani Ukrepi ob epidemiji kovida-19

Boste cepili svoje otroke?

Če se odločate o tem, da bi cepili svoje otroke, potem obvezno pred odločitvijo preberite članek oziroma odprto pismo Iniciative slovenskih zdravnikov in se odločite šele potem, ko ga boste prebrali. Tako boste sprejeli bolj informirano in boljšo odločitev.

Če se o tem ne odločate, posredujete povezavo tistim, za katere veste, da se o cepljenju svojih otrok odločajo.

Obtožujem!

Slika slikarja Henryja de Grouxa

Ker se v zadnjih dnevih spet oglašajo predstavniki zdravstvenih oblasti in razpravljajo o ponovnih zaostritvah ukrepov in ponovnih zapiranjih, sem se odločila, da napišem blog o teh popolnoma kontraproduktivnih ukrepih za obvladovanje epidemije respiratorne bolezni. Kronski primer najbolj neumnega ukrepa je zapiranje šol, o vseh drugih ukrepih v šolah pa raje ne bi pisala, ker so čista žalitev zdravega razuma. Za to ugotovitev ni potrebno biti niti epidemiolog niti raketni znanstvenik.

Cepilna magija in zanašanje na čudeže sta zamenjala znanost

Do pojava kovida-19 je obvladovanje epidemij temeljilo na znanosti, pri kovidu-19 pa so zdravstvene oblasti čez noč zamenjale znanost s cepilnim čaranjem in računanjem na čudeže.

Kovid-19 bi bila sorazmerno običajna (morda nadpovprečna) epidemija bolezni, ki jih vsako zimo povzročijo respiratorni virusi (virusi gripe, korona virusi, respiratorni sincicijski virus itd.) že tisočletja, če bi pristojne oblasti ravnale v skladu s stroko in znanostjo, ki je veljala ob izbruhu epidemije:

  1. čimprej je potrebno ugotoviti, kdo je bolan in kdo je ranljiv ter poskrbeti, da v največji možni meri ranljivi ne pridejo v stik z bolnimi, dokler neranljivi ne prebolijo bolezni in dosežejo naravno čredno imunost;
  2. nikakor ni smiselno omejevati stikov med zdravimi neranljivimi, zato da ti čimprej prebolijo bolezen in dosežejo čredno imunost;
  3. potrebno je pomagati bolnim s profilaktičnimi sredstvi, z zdravili, ki lajšajo simptome in z zdravili, uporabljenimi v zgodnji fazi bolezni, da bolni čim laže prebolijo bolezen.

Epidemiološka znanost na tem področju je nastajala več desetletij in temelji na večtisočletnih izkušnjah človeštva. Vsekakor je obstoječa znanost že pred kovidom jasno zavzela stališče, da maske, zapiranja mej, zapiranja v stanovanja, socialno distanciranje in omejevanje stikov med zdravimi ne pomagajo pri premagovanju epidemije.

Zdravstvene oblasti pa so brez znanstvene podlage uporabile prav nasprotne nestrokovne ukrepe: uvedle nošenje mask za zdrave, zaprle mednarodne in notranje meje, zaprle šole, omejile izhode iz bivališč itd. S tem so dosegle natančno nasprotni učinek, kot bi ga znanstveni in strokovni pristop:

  1. z zapiranjem v stanovanja, domove starejših občanov, občine itd. so povečale možnosti, da pridejo ranljivi v stik z bolnimi in s tem povzročile obolenja ranljivih, posledično pa tudi njihove hospitalizacije in smrti;
  2. z omejevanjem stikov med zdravimi (zapiranje šol) so preprečile širjenje med zdravimi, s tem odložile nastanek čredne imunosti in s tem omogočile virusu čas za mutacije (variante/različice/novi sevi);
  3. z zapiranjem v bivališča so povzročile, da je ljudem padla imunost, zaradi česar so težje prebolevali bolezen, s tem so se povečale hospitalizacije in lahko celo smrti;
  4. z zapiranjem notranjih meja so povzročile, da so se ljudje bolj gnetli znotraj zaprtih enot, kot bi se sicer in spet povečale možnost, da ranljivi pridejo v stik z bolnimi;
  5. z opuščanjem in celo preprečevanjem uporabe profilaktičnih sredstev in zdravil za lajšanje simptomov so omogočile povečano število primerov s hudim potekom bolezni, hospitalizacijo, potrebo po intenzivni terapiji in posledično več smrti;
  6. s spodbujanjem (in celo aktivnim preprečevanjem dostopa do zdravnikov!), da bolni ostajajo doma za vsako ceno, dokler niso ekstremno bolni (!), so povzročili zelo veliko težkih oblik obolenj in posledično več smrti;
  7. zaradi zapiranja ljudi v bivališča in ostalih ukrepov so krepko podaljšali čas epidemije, ki se brez ukrepov pri respiratornih virusih tipično zaključi v enem do dveh mesecih. S tem so dali virusom priložnost, da mutirajo in prelisičijo imunski sistem tudi tistih, ki imajo naravno imunost oziroma pridobljeno imunost od preteklih infekcij z drugimi korona virusi; torej – če oviramo širitev virusov med človeško populacijo, samo prestavljamo epidemijo v prihodnost in s tem omogočamo virusom nastajanje novih različic, ki so bistveno bolj prilagojene za preživetje; večkrat kot izvedemo zapiranje, več valov epidemije smo deležni;
  8. s cepljenjem sredi pandemije so virusu še dodatno omogočili mutacije v neželeni smeri (bolj infektivne različice).

Kako se je kovid-19 spremenil v problematično bolezen

Kovid-19 je bolezen z nadpovprečno smrtnostjo za starejšo populacijo izključno zaradi nestrokovnega odziva na epidemijo, in ne zaradi tega, ker bi bila wuhanska različica virusa, ki to bolezen povzroča, bolj nevarna od prejšnjih sorodnih virusov. Neznanstveni ukrepi so dejansko dosegli prav nasprotni učinek od želenega in zatrjevanega. Švedska in druge države, ki se niso odločile za neznanstveni pristop, so živ dokaz za to trditev. Ukrepi so dejansko preprečevali bistveno: ločevanje bolnih in ranljivih ter dosegli nasprotno – zapiranje bolnih in ranljivih skupaj. Zapiranje je ubilo več ranljivih, kot bi jih virus brez zapiranja.

Naravna imunost, pridobljena s prebolelostjo, dejansko ščiti. Na tem temelji znanost (v nasprotju s trenutno cepilno magijo in obljubljanjem čudežev). Nestrokovni ukrepi so podaljšali čas do vzpostavitve čredne imunosti, podaljšali epidemijo, omogočili virusu mutacije in s tem nove variante virusa, ki jih ne bi bilo v tako velikem številu, če bi ravnali znanstveno, in so tako posledično povzročili smrt več ljudi. Za piko na i so oblasti začele izvajati “cepljenje” z eksperimentalnim cepivom sredi pandemije, kar je huda strokovna napaka. Povsem jasno je, da epidemije konča samo eno in to je čredna imunost. To pridobimo v takih razmerah samo s prebolevanjem bolezni.

Zatrjevane posledice bolezni (visoka stopnja hospitaliziranosti in smrtnosti) so dejansko negativni učinki pristopa k bolezni; če bi bil pristop znanstven, bi bili negativni pojavi bolezni podobni kot pri zadnjih epidemijah gripe. Za nameček pa so bili vsi ukrepi uvedeni brez kakršnihkoli znanstvenih dokazov o njihovi učinkovitosti. Da o njihovi nezakonitosti sploh ne izgubljam besed.

Obtožujem avtorje takšnega neznanstvenega in nestrokovnega modela in zdravstvene oblasti, ki so ga uvedle, da so povzročili smrt več naših babic in dedkov, kot bi jih sicer ubil virus.

Vprašanje, ki se postavlja razumnemu človeku, je ZAKAJ? Zakaj so oblasti ravnale nestrokovno in neznanstveno? In seveda naslednje vprašanje, ki se ponuja: koliko časa bomo morali še prenašati, da bodo ponavljali kontraproduktivne in za nekatere smrtno nevarne ukrepe?

Lep pozdrav iz Absurdistana 2. del

Od mojega zadnjega pisma iz Absurdistana je minilo že sedem mesecev. Od takrat so Vladajoči iz naše države dokončno izgnali znanost in logiko ter jo nadomestili z Resnico. Ukinili so zdravje in ga nadomestili z rezultatom Testa. Ukinili so svobodo in jo nadomestili s QR kodo. Našo prelepo deželo so tudi uradno preimenovali v Absurdistan.

Tukaj zdaj veljajo Resnice, ki so za nas, ki se še spominjamo Slovenije, seveda absurdne, vendar so zdaj edino Resnične:

  1. Cepiva so zelo učinkovita! Kljub temu imamo četrti val in tretji odmerek. Vendar bi bil brez cepljenja četrti val še veliko hujši in bi bili že pri petem ali šestem odmerku, zato so cepiva zelo pomagala! In bodo še naprej pomagala, še več let, morda celo za vedno!
  2. Zdaj nismo več ločeni na leve in desne, ampak na Cepljene in Necepljene! Cepljenje sicer ne preprečuje okužbe s kovidom-19 ali prenašanja bolezni na druge (tako pravijo Vladajoči), vendar to zdaj ni več pomembno. V Absurdistanu velja QR koda in virus se ravna po njej!
  3. Necepljeni zelo ogrožajo Cepljene! Cepljeni so sicer 95% zaščiteni, ker so cepiva učinkovita, vendarle pa jih cepljenje hkrati ni zaščitilo pred Necepljenimi, zato se morajo Necepljeni nujno cepiti z istimi cepivi, ki Cepljenih niso zaščitila, in bodo oboji zaščiteni! To je zdaj vsakomur v Absurdistanu jasno in razumljivo! Če ne bo Necepljenih, ne bo imel kdo ogrožati Cepljenih!
  4. Imamo epidemijo necepljenih: med kovidnimi bolniki so večinoma necepljeni! Epidemijo sicer predstavljajo izključno pozitivni na Testu. Pozitivni so seveda izključno tisti, ki se testirajo. Cepljeni se ne testirajo (ker se jim ni treba) in ne morejo biti pozitivni. Nezaupljivi v Absurdistanu zdaj potihoma sprašujejo, kako za božjo voljo je necepljenih bolnikov lahko samo večina? Ali se je kakšen cepljen testiral, ali kaj?
  5. Kot po celem svetu tudi v Absurdistanu prebolelost zagotavlja trajno imunost, cepljenje pa začasno in hitro pojemajočo. Vendar so hvala bogu Vladajoči uvedli QR kodo, po kateri se lahko ravna virus in zato imajo privilegije cepljeni neomejeno dolgo, preboleli pa samo šest mesecev!
  6. V Absurdistanu dokazujemo imunost Cepljenih s prisotnostjo serumskih protiteles, vendar popolnoma enaka serumska protitelesa pri Necepljenih ne dokazujejo imunosti!
  7. V Absurdistanu so nam Vladajoči omogočili svobodo: naša odločitev o cepljenju je povsem svobodna; če nismo cepljeni, samo ne smemo v službo, trgovino, na avtobus, čez mejo ali k zdravniku. Zato smo se Cepljeni sami odločili za cepljenje in je prav, da Vladajoči nimajo nobene odgovornosti v zvezi s cepljenjem (da boš vedela, Katja)!
  8. Tukaj v Absurdistanu smo zdaj tudi veliko bolj kot prej enakopravni in vsi enaki: za vse velja enako pravilo, da pozitivni učinki cepljenja presegajo negativne stranske učinke. Za vse je enako; vsak potrebuje enak odmerek cepiva, vsak od nas povprečno hudo zboli, je povprečno ogrožen, ima povprečne stranske učinke in v povprečju praktično nihče ne umre po cepljenju (da boš vedela, Katja)!

V povprečju smo zdaj tukaj v Absurdistanu tudi zelo srečni! Kdo pa ne bi bil ob takih sijajnih Resnicah! Prisrčen pozdrav do naslednjega pisma!

Učinkovitost cepiv – čisti nateg

20200920_172703

V svojem blogu iz davnega aprila 2020 sem napovedala, da cepiv proti kovidu-19 ne bo, ali pa bodo čisti nateg. Ko so se cepiva pojavila, sem v blogu iz decembra 2020 pojasnila, da ne gre za cepiva, ampak gensko terapijo. Zdaj se je več kot polovica ljudi cepila in lahko pogledamo, ali sem se v svojih napovedih zmotila.

Proizvajalci cepiv so na začetku zagotavljali naravnost čudežno učinkovitost (okrog 95%). Zdaj pravijo, da to ne velja za nevarnost okužbe in za prenašanje bolezni, temveč samo za hujši potek bolezni in smrt. Ampak cepiva so vendar tista medicinska sredstva, ki preprečujejo širitev bolezni, “cepiva” proti kovidu-19 pa tega ne preprečujejo. “Cepiva” proti kovidu-19 so samo poimenovali cepiva, ker so le tako dobili dovoljenje za izredno uporabo. Torej niso prava cepiva, ampak kot sem napovedala: so genska terapija, katere namen ni preprečevanje širjenja bolezni, ampak spreminjanje ljudi v odvisnike od tega (sicer epidemiološko povsem neučinkovitega) farmacevtskega izdelka.

Učinkovitost “cepiv” proti kovidu-19 naj bi bila torej okrog 95%. Zdaj zdravstvene oblasti trdijo, da nam grozi četrti val epidemije in da bo potreben tretji odmerek. Če cepiva delujejo, ne more biti nobenega vala epidemije več: 51% ljudi je polno cepljenih, med njimi praktično vsi starejši, ki edini resno obolevajo, uradno je 15% prebolelih (v resnici pa verjetno vsaj 20%), ki ne obolevajo ponovno, približno 25% je otrok in mladih, ki še vedno obolevajo v minimalnem obsegu, torej lahko zboli samo nekaj odstotkov ljudi, torej daleč od kakršnegakoli vala. Če obstaja ali grozi četrti val, to pomeni, da cepiva niso učinkovita. Prav tako če cepiva delujejo, ne sme biti potreben noben dodatni odmerek, saj so vendar cepiva delovala! Pa tudi če niso delovala, tretji odmerek ni potreben, saj ne potrebujete več tistega, kar ne učinkuje. Če oblasti cepijo z dodatnim odmerkom, potem dokazujejo, da cepiva niso učinkovita.

Najnovejše znanstvene raziskave razkrivajo resnico, da stopnja precepljenosti prebivalstva nima nikakršne povezave z obsegom novih okužb, kar si lahko preberete v tej študiji. To dejstvo dokazuje neučinkovitost “cepiv” proti kovidu-19.

Torej, tako kot sem napovedala, cepiva proti kovidu-19 so ČISTI NATEG!

Več informacij je na strani Učinkovitost cepiv.

Soočanje z realnostjo

V državah z visoko precepljenostjo vlada panika. Večja kot je precepljenost, večja je poprečna obolevnost za kovidom-19 in večji je problem z novimi sevi, ki so vedno bolj nalezljivi. Še bolj jih bega dodatni paradoks, saj imajo cepljeni posamezniki, če zbolijo, manj simptomov in na videz blažji potek bolezni (“blažji kovid-19”), a večjo umrljivost. Zdravstvenim oblastem ni nič več jasno.

Zato ker ne poslušajo neodvisnih strokovnjakov.

Kot se spomnite, sem v letošnjem marcu napisala blog Lep pozdrav iz Absurdistana in opozorila na posnetek, kjer je angleški zdravnik dr. Phillip McMillan intervjuval mednarodnega strokovnjaka Geerta Vanden Bosscha – belgijskega vakcinologa, ki se že praktično vse življenje ukvarja z razvijanjem novih cepiv. Bossche je javno posvaril zdravstvene oblasti po svetu, da je cepljenje proti kovidu-19 sredi pandemije velika strokovna napaka in napovedal večino dogodkov, ki smo jim sedaj priča. V resnici niso dogodki prav nič presenetljivi in paradoksalni, če se le poglobimo v zakonitosti imunologije, virologije, epidemiologije in vakcinologije.

Pred 14 dnevi je dr. McMillan naredil korak naprej in je hkrati intervjuval ameriškega zdravnika dr. Roberta Malona, ki je razvil tehnologijo mRNK cepiv in Geerta Vanden Bosscha. Njuna predstavitev problematike je bila vrhunska in si jo lahko ogledate na tej povezavi.

Ker je intervju dolg skoraj dve uri in je seveda v angleščini, poleg tega pa je zelo strokoven, bom poskušala napisati krajši povzetek.

Na začetku samo opazka. Zdravstvene oblasti vlečejo napačne poteze že od začetka pandemije in s tem nadaljujejo še naprej. Že zapiranje držav je naredilo veliko škode in pustilo za seboj veliko mrtvih, dogajanje okoli “cepljenja” proti kovidu-19 pa ima še bolj tragične posledice za večji delež prebivalstva.

Oblasti lahko zavajajo ljudi predvsem zato, ker povprečni Zemljan ne pozna osnovnih principov imunologije, mikrobiologije in epidemiologije. Ne pozna podatkov, kako virus okuži človeka, kako se v njem razmnožuje in kako se človekov imunski sistem odzove na virusno infekcijo. Ne pozna izrazov niti njihovega pomena, kot je divji sev, selekcijski pritisk na populacijo virusov, virulentnost, infektivnost itd. Zato težko oceni resničnost zgodbe okoli pandemije, ki jo prodajajo mediji. Kot prvo povprečen Zemljan sploh ne pomisli, da je del resničnostnega šova in sploh ne pomisli, da mu oblasti lažejo. Kot drugo pa ima zelo malo ljudi možnost, da bi preverili resničnost uradnih trditev. V tem resničnostnem šovu, ki mu pravimo pandemija kovida-19, so strokovnjaki in znanstveniki iz področja medicine tisti, ki so razkrinkali laži in zavajanja oblasti po svetu. Taka znanstvenika sta tudi Robert Malone in Geert Vanden Bossche. Znanstvenika s hrbtenico, pogumom in etičnimi načeli. Oglejmo si, na kaj sta opozorila.

Oba sta zelo zaskrbljena zaradi neznanstvenega pristopa oblasti do reševanja pandemije v večini držav. Čeprav se v profesionalnem življenju veliko ukvarjata z imunologijo in konkretno s cepivi, nista brezglava zagovornika cepljenja za vsako ceno. Po njuni oceni dejanja tistih, ki sprejemajo zdravstvene odločitve in smernice, kažejo na to, da so popolnoma izgubljeni. Vlečejo neracionalne in neznanstvene poteze samo zato, da bi bilo videti, da nekaj ukrepajo. A na žalost napačnim odločitvam sledi še več napačnih odločitev. Zato pišeta odprta pisma in pozive, opozarjata pristojne agencije v svojih državah, snemata intervjuje, a zaenkrat njun trud ni obrodil sadov. Na našo veliko škodo.

Za začetek nekaj dejstev o kovidu-19 in “cepljenju” proti tej bolezni, ki sta jih izpostavila:

  • originalni sev virusa SARS-Cov-2 je bolj ali manj neškodljiv, ker otroci in mladostniki redko zbolevajo oziroma v primeru infekcije nimajo težkih obolenj in izjemno redke zaplete;
  • bolezen je resnični problem le pri starejših ljudeh, ki imajo že nekompetenten imunski sistem in veliko kroničnih bolezni oz. bolezenskih stanj (visok krvni tlak, diabetes, debelost itd.);
  • prebolevniki razvijejo po infekciji robustno in dolgoročno imunost, saj se tvorijo spominske T celice;
  • trenutna cepiva imajo slabo učinkovitost, predvsem zaradi novih sevov. Vsi novi sevi so odporni na vsa trenutna cepiva, ki sprožijo le nastanek protiteles proti S (Spike) beljakovini na virusni ovojnici. Trenutna ocena učinkovitosti je od 39-45%, a se še vedno hitro zmanjšuje.

Problematika nastajanja novih sevov oziroma različic virusa SARS-Cov-2

Virus SARS-Cov-2 je RNK virus (njegov genetski material je v obliki RNK in ne DNK kot pri ljudeh). RNK virusi so že sami po sebi izjemno spremenljivi in hitro mutirajo. Hitro so se sposobni prilagajati gostiteljem (to smo mi) in se hitro odzivajo na spremembe v populaciji. Če se srečujejo z enim in istim imunskim odzivom pri veliko gostititeljih, kar se pri cepljenih osebah dogaja, se bodo hitro razvili odporni sevi, ki se bodo tovrstnemu imunskemu odzivu izognili. To se strokovno imenuje selekcijski pritisk v populaciji virusov. Ker vsa cepiva, ki so v trenutno v uporabi, spodbujajo zgolj nastanek protiteles proti S beljakovini, v populaciji virusov preživijo tisti, ki so sposobni okužiti in se razmnoževati tudi v osebah, ki so zaradi cepljenja programirani, da se pri stiku s tem korona virusom odzivajo s tvorbo enih in istih protiteles proti S beljakovini. Tako se rodijo novi sevi, ki so bolj nalezljivi (infektivni) in bolj sposobni razmnoževanja v gostiteljskih celicah. Teoretično so lahko tudi bolj virulentni (patogeni), kar pomeni, da povzročajo hujše oblike bolezni. Eksplozija novih sevov je neposredna posledica množičnega cepljenja.

Bossche je problematiko nazorno razložil s pomočjo spodnje sheme. V visoko precepljenih populacijah gre imunska selekcija v smeri sevov, ki na ovojnici nimajo S beljakovine, ali pa je ta zelo spremenjena, ker ima cepljena populacija le protitelesa proti S beljakovini. Temu strokovno rečemo, da imajo selektivni imunski odgovor. Na daljši rok (nekaj mesecev) v taki populaciji ne krožijo več virusi originalnega Wuhan seva, ampak samo še bolj nalezljivi sevi, ker so le-ti edini, ki so preživeli prehod skozi gostiteljske celice in se izločili v okolje. Saj veste, močni in prilagodljivi v naravi preživijo.

Nasprotno ima necepljena populacija zelo neselektiven imunski odgovor in s tem veliko diverziteto imunskega odgovora. Ta del populacije ima že sam po sebi veliko pestrost: to so prebolevniki z dolgoročno imunostjo, osebe, ki še niso prebolele kovida-19 in osebe z naravno imunostjo (predvsem otroci in mladostniki). Njihov imunski odziv je popolnoma drugačen; njihov imunski sistem se odzove s tvorbo protiteles, ki prepoznajo zelo različne antigene (tujke) na površini virusov. V tem primeru je selekcijski pritisk za tvorbo novih sevov bistveno manjši in v taki populaciji se ohranja tudi originalni Wuhan sev.

Torej, če je cepljenih ljudi v populaciji malo (ki omogočajo nastanek bolj nalezljivih sevov), ni večjega problema. Če pa je cepljenih ljudi veliko, nastane velik problem, ker zaradi množičnega cepljenja postanejo bolj nalezljivi sevi prevladujoči. Ti sevi so se sposobni v celicah cepljenih oseb bolj razmnoževati, saj se ne srečajo s pravim imunskim odzivom. Zato imajo cepljene osebe bistveno večjo virusno bremenitev kot necepljene. To dejstvo nas popelje do naslednje tragične posledice.

Cepljene osebe postanejo superprenašalci

Zaradi večje virusne obremenitve pri cepljenih osebah (več virusov se je uspelo razmnožiti v telesu in tudi zapustiti telo) je v populaciji veliko večje število virusov, ki krožijo. S tem se poveča verjetnost, da bodo prišli v stik z osebami, ki so dovzetne za infekcijo. Zaradi prepričanja, da so cepljene osebe zaščitene pred infekcijo (kar proizvajalci cepiv nikoli niso trdili!), se je večina držav odločila, da bodo zaščitne ukrepe močno opustile in cepljeni nimajo praktično nobenih družbenih omejitev več. Cepljeni imajo tako lažni občutek varnosti in postajajo vedno bolj neprevidni pri stiku z drugimi, tudi ranljivimi. Tako prenašajo bolj nalezljive seve na neimune posameznike (necepljene in cepljene). Izbruhi bolezni so zato pogostejši, kar pomeni v poprečju večja incidenca kovida-19. Četrti val je povzročila neznanstvena in napačna zdravstvena politika! Če povzamem, obolevnost v visoko precepljenih populacijah je videti takole, kot je primer v Veliki Britaniji:

 

Kot se na grafu lepo vidi, je sedaj, ko so v Veliki Britaniji cepili več kot 70% populacije, poprečna obolevnost visoka. Daleč večja kot na začetku pandemije spomladi 2020, ko so med ljudmi sprožali paniko, zapirali državo in obljubljali, da bo v 14 dneh vsega konec.

V tej situaciji je najslabše, kar lahko naredite, da nadaljujete z množičnim cepljenjem in da začnete cepiti tudi nerizične skupine, mladostnike in otroke. V bistvu bi morali ravnati ravno obratno. Populacijo cepljenih bi morali “razredčiti” s čim večjim številom necepljenih oseb. Kar je seveda sedaj neizvedljivo, saj ni pričakovati, da bo prišlo do baby-booma. Zato bi morale oblasti razmišljati v smeri, kako bodo zavarovale ranljive posameznike na individualni osnovi, saj ima vsak različne življenjske okoliščine.

Na koncu sta znanstvenika razložila tudi to, da je cepljenje prebolevnikov huda strokovna napaka, saj pridobljeno dolgoročno imunost po bolezni cepljenje v resnici “zmede”. S cepivom imunski sistem prebolevnikov programiramo, da zmanjša odgovor T celic (limfocitov) in s tem robustni odgovor imunskega sistema ob ponovnem kontaktu z virusom SARS-Cov-2. Torej jih oropajo za že pridobljeno imunost!

Če povzamem, cepljenje ne prinaša čredne imunosti, le-to prinaša zgolj prebolevanje bolezni. Cepljeni, necepljeni, stari, mladi, imuni, neimuni, na koncu bomo praktično vsi morali preboleti to bolezen. To je naša realnost.

Ali smo res le še številke?

Karel Destovnik Kajuh

Odziv zdravstvenih oblasti na Katjino smrt je razkril še eno stvar: njihov odvraten in sprevržen način razmišljanja o nas ljudeh:

  1. ne čutijo se niti najmanj odgovorne za Katjino smrt, oni nimajo s tem nič, samo razlagajo, kaj se je »zgodilo samo od sebe«;
  2. za njih je bila Katja samo številka, kolateralna škoda, ki se je sama odločila za cepljenje! Vsi smo za njih samo številke.

Opozoriti želim, da so zdravstvene oblasti še kako odgovorne za Katjino smrt in vse ostale stranske učinke cepljenja proti kovidu-19: ne samo, da so vodile obsežno reklamno akcijo (celo z jumbo plakati in televizijskimi oglasi) za cepljenje, v akciji so pretirano pozitivno prikazovale učinkovitost cepljenja in pretirano zmanjševale obseg in pomen stranskih učinkov (ali pa jih popolnoma zatajili), na koncu pa (ker zavajajoča reklamna akcija ni nič pomagala) začeli pogojevati normalno življenje in celo eksistenco s cepljenjem.

Smrt zaradi kovida-19 je nesrečen slučaj, ki ga ni zakrivil nihče, smrt kot posledica cepljenja, ki ga oblast promovira in vanj sili ljudi, pa je posledica človeških (oblastnih) odločitev, ki s seboj nosi odgovornost za takšne odločitve. Upam, da se bo kdo od odgovornih zamislil in se pri naslednjih odločitvah začel zavedati te odgovornosti!

Poleg tega želim opozoriti, da oblast ne more in ne sme obravnavati ljudi na takšen način. Smrt mladega dekleta ne more biti nujno zlo, tudi če bi statistično s tem res rešili sto ali več starih ljudi. Nihče nima pravice odločati, da pošljemo v smrt enega mladega človeka, da bomo rešili tisoč starih. In tudi odločitev za cepljenje ni prostovoljna odločitev, če se ljudje odločajo za cepljenje zaradi prisile, ker necepljeni ne morejo normalno živeti, ali pa zaradi lažne propagande. Upam, da vidite sprevrženo logiko oblasti: oni imajo pravico odločati o življenjih, za škodo pa smo krivi sami, saj smo se sami odločili za cepljenje?!?

Ob tem dogajanju sem se spomnila na Kajuhov verz iz slavne pesmi Samo milijon nas je, ki je tudi nastala v podobnih časih: … ker nismo le številke, smo ljudje … Bojim se, da se naše zdravstvene oblasti pri svojem odločanju in zavajanju tega verza ne bodo spomnile. Morda pa se ga bodo ljudje. V tistih podobnih časih smo se uprli in vse kaže, da se bomo morali ponovno!

%d bloggers like this: